Vloge gospodinjstev so upadle, a ob hitri rešitvi za Sberbank ostale stabilen vir financiranja. Čisti dobiček bank je bil medletno višji za tretjino.

Posojila nebančnemu sektorju so se januarja povečala za 288 milijonov evrov, na 25,33 milijarde evrov, kar je medletno stopnjo rasti obsega posojil zvišalo na 7,2 odstotka.

Okrepilo se je predvsem kreditiranje podjetij, saj se je obseg posojil povečal za nekaj več kot 271 milijonov evrov, na 9,57 milijarde evrov. To je bilo 7,5 odstotka več kot januarja lani oziroma podobna raven kot ob začetku pandemije marca 2020.

Rast posojil gospodinjstvom, ki se neprekinjeno krepijo od marca 2021, je bila januarja z 28,3 milijona evrov skromnejša. Obseg posojil gospodinjstvom je bil z 11,29 milijarde evrov medletno višji za 5,9 odstotka.

Obseg stanovanjskih posojil se je povečal za 47,4 milijona evrov, na 7,42 milijarde evrov, to pa je bilo medletno 9,5 odstotka več. Obseg potrošniških posojil se je zmanjšal za 8,5 milijona evrov, a v Banki Slovenije, kjer so z makrobonitetnim ukrepom pred časom za ta posojila postavili stroge omejitve, opozarjajo, da se medletni upad obsega zmanjšuje. Januarja je bil pri štirih odstotkih.

Ob stabilnih mesečnih prilivih novih potrošniških posojil je medletno krčenje stanja predvsem posledica odplačil potrošniških posojil, ki so bila odobrena v obdobju nadpovprečno visokega potrošniškega kreditiranja, pojasnjujejo v bančnem nadzorniku.

Vloge nebančnega sektorja so se januarja zmanjšale za 188 milijonov evrov, na nekaj manj kot 37 milijard evrov, medletna rast obsega se je s tem znižala na 6,7 odstotka. Po izrazitem decembrskem povečanju se je januarja obseg vlog podjetij zmanjšal za 506 milijonov evrov, na 8,49 milijarde evrov. Kljub temu je bil medletno večji za 8,9 odstotka, kar je večja razlika kot pri vlogah gospodinjstev, ki je bila pri šestih odstotkih.

Prirast vlog gospodinjstev je bil sicer januarja po pojasnilih Banke Slovenije z 292 milijoni evrov sezonsko visok, a ni presegel izrazitega prirasta vlog januarja lani, ki je dosegel 426 milijonov evrov. Takrat so na varčevanje še močno vplivali ukrepi, povezani s pandemijo covida-19.

Obseg posojil gospodinjstev znaša nekaj manj kot 24,25 milijarde evrov, s hitro razrešitvijo težav Sberbanka, ki je moral po ruski agresiji na Ukrajino začasno prekiniti svoje poslovanje in je nato končal v rokah NLB-ja, so vloge nebančnega sektorja in s tem glavni vir financiranja bančnega sistema ostali stabilni, pravijo v Banki Slovenije.

Bilančna vsota bančnega sistema se je januarja sicer povečala za 123 milijonov evrov, na 48,38 milijarde evrov.

Banke so ob tem precej povečale dobičkonosnost. Dobiček bank pred obdavčitvijo je bil januarja s 25,8 milijona evrov za petino višji kot januarja 2021, čisti dobiček pa je bil s 23,1 milijona evrov višji za tretjino.

K povečanju dobička so po pojasnilih Banke Slovenije poleg nadaljevanja neto sproščanja oslabitev in rezervacij (januarja so jih banke sprostila za pet milijonov evrov) prispevala izboljšana dohodkovna gibanja. Neto dohodek bank se je medletno zvišal za več kot četrtino, tako zaradi pozitivne rasti neto obrestnih prihodkov kot zaradi povečanja skupnih neobrestnih prihodkov, predvsem zaradi medletno višjih neto odpravnin.

Delež nedonosnih posojil je januarja ostal pri decembrskih 1,2 odstotka, samo pri podjetjih pa je bil pri 2,3 odstotka, pri čemer je z 12,9 odstotka daleč največji v gostinstvu. Pri posojilih prebivalstvu je delež v mesečni primerjavi padel za malenkostnih 0,1 odstotne točke, na 1,9 odstotka.