Kadrovska komisija je izbrala devet kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje za predsednika uprave Istrabenza in bodo v prihodnjih dneh povabljeni na predstavitev, ali je med njimi tudi Igor Bavčar, pa nam v Istrabenzu niso želeli razkriti. Foto: MMC RTV SLO
Kadrovska komisija je izbrala devet kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje za predsednika uprave Istrabenza in bodo v prihodnjih dneh povabljeni na predstavitev, ali je med njimi tudi Igor Bavčar, pa nam v Istrabenzu niso želeli razkriti. Foto: MMC RTV SLO
Irena Prijović
Če nadzorniki z vodenjem in poslovnimi rezultati družbe niso zadovoljni, lahko upravo krivdno odpokličejo brez odpravnine. Foto: ZČNS

Zanimalo nas je, ali obstaja kakršna koli zakonska varovalka, ki bi takšno ravnanje preprečevala. Irena Prijović, generalna sekretarka Združenja članov nadzornih svetov, je za MMC pojasnila, da zakonske pogoje za imenovanje uprave določa 255. člen zakona o gospodarskih družbah, ki med drugim določa, da je lahko izločitveni pogoj pravnomočna obsojenost zaradi kaznivega dejanja, sicer pa se na razpis lahko prijavi vsak, ki izpolnjuje pogoje.

V Sloveniji sicer ne poznamo veliko primerov tožb posameznih članov uprav ali nadzornih svetov gospodarskih družb, s katerimi bi se ugotavljala njihova morebitna kazenska odgovornost pri upravljanju družb. Prijovićeva je pojasnila, da razlog tiči predvsem v nedejavnosti delničarjev, zahtevnem dokazovanju vzročnih zvez med škodo in ravnanjem uprave ter dolgotrajnosti postopkov pred sodišči.

Nadzorni svet lahko krivdno odpokliče upravo. V tem primeru uprava ostane brez odpravnine
Nadzorni svet ima možnost odpoklica uprave v skladu s 268. členom zakona o gospodarskih družbah. Če nadzorniki z vodenjem in poslovnimi rezultati družbe niso zadovoljni, lahko upravo krivdno odpokličejo brez odpravnine. Ker mora nadzorni svet pri tem poskrbeti, da se zagotovi ustrezno nadaljevanje vodenja družbe, so zadeve v praksi bolj zapletene, kot je videti na prvi pogled, pojasnjuje Prijovićeva. V praksi se je dejansko izvedlo že precej odpoklicev predsednikov in članov uprav zaradi krivdnih razlogov, kar je tudi ena izmed oblik odgovornosti, je poudarila generalna sekretarka združenja. "Če nadzorni svet oceni, da je družbi nastala škoda, povezana z ravnanjem uprave, lahko v imenu družbe proti upravi vloži odškodninski zahtevek."

Tako člani uprave kot člani nadzornega sveta pa morajo biti po zakonu o gospodarskih družbah odgovorni in skrbni - ravnati morajo v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika ter varovati poslovne skrivnosti. "Oboji so solidarno odgovorni za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih nalog, razen če dokažejo, da so ravnali vestno in pošteno."

Ana Mušič
ana.music@rtvslo.si