Zakon o gostinstvu poleg večjih pristojnosti za občine, ki so jih veseli župani, predvideva tudi časovne omejitve za kratkotrajne turistične namestitve prek spletnih platform, kot sta Booking in Airbnb. Predvsem turistični delavci ob tem opozarjajo, da zna biti ta ukrep dvorezen meč. Sploh na območjih, kjer se zaradi prenasičenosti v poletnih mesecih že leta trudijo podaljševati glavno sezono in kjer nastanitvena infrastruktura pretežno sloni prav na zasebnih namestitvah. To velja tudi za Julijske Alpe, zato tamkajšnji turistični delavci opozarjajo, da je na problematiko turizma treba gledati širše. Gre za občutljivo dejavnost, podvrženo različnim zunanjim vplivom, kar sta ne nazadnje pokazali tudi pandemija in lanske vremenske ujme.

Z zakonom o gostinstvu želi vlada med drugim poseči tudi na področje težav na nepremičninskem trgu, sploh v Ljubljani. A izhodišče ni pravo, menijo gorenjski turistični delavci. Turistične občine po državi zato, ker v Ljubljani zaradi ugodnejšega kratkotrajnega najema ni mogoče dobiti stanovanja za prebivanje, ne smejo postati talke prestolnice. Zaradi teh očitkov je v pripravi zakona medtem že prišlo do določenih sprememb. Po prvotnih predlogih naj bi sobodajalci turistom svoje nepremičnine namreč oddajali le 30 oziroma 60 dni na leto, kar se je v usklajevanju do zdaj že spremenilo, in kot je bilo pojasnjeno na ponedeljkovem srečanju predstavnikov ministrstva za gospodarstvo z župani občin zgornje Gorenjske in Doline Soče, je trenutno v igri 120-dnevno oddajanje.

To se zdi županom sprejemljivo, direktorjem turističnih organizacij pa ne, saj opozarjajo, da takšno omejevanje nikakor ne podpira turističnih strategij tega območja. Situacija kaže tudi na to, da priprava takšnega zakona nikakor ni preprosta naloga, kar je na srečanju z župani priznala tudi direktorica Direktorata za turizem Dubravka Kalin. "Osnovna težava, s katero se srečujemo, je ta, da kar zadeva turizem, Slovenija ni enakomerno razvita. Imamo izjemno obremenjena turistična območja in imamo območja, kjer se turizem šele razvija. In zato zdaj z novim zakonom skušamo najti takšno dikcijo, ki bo omogočala prilagoditve glede na krajevne potrebe," je dejala.

Župani zadovoljni z napovedmi, da bodo pravila lahko prilagajali

Takšno usmeritev je potrdil tudi minister za gospodarstvo Matjaž Han. "V novo zakonodajo gremo na ta način, da bomo zadeve uredili tako, kot si pravzaprav želijo tudi župani. Vedeti pa moramo, da so težave v turizmu zelo različne. Bled, Bohinj, Kranjska Gora in seveda Ljubljana imajo druge težave, kot jih imajo na primer Ormož, Ljutomer ali Šmarje pri Jelšah. Ampak gremo v pravo smer, kar se tiče Airbnb-ja, pa lahko napovem, da bomo v resnici dali lokalnim skupnostim več možnosti, da bodo lahko zadeve na tem področju na neki način omejevale," je napovedal minister.

Sorodna novica Lani v Sloveniji več vseh turističnih prenočitev, a največji padec prenočitev domačih gostov

In prav to je tisto, česar se župani najbolj veselijo. Kot pravi blejski župan Toni Mežan, svoje lokalno okolje in tiste, ki v njem izigravajo pravila, občine tudi najbolje poznajo in bodo zato lahko, če bodo dobile del pristojnosti, tudi učinkoviteje ukrepale. "Zakonodaja ne more veljati za celo državo, lahko pa država v resnici uveljavi neko krovno zakonodajo in potem lokalnim skupnostim prepusti, da to zakonodajo prilagodijo svojim potrebam. In točno to je tisto, kar potrebujemo, in ta zakonodaja, kot so nam jo predstavili, verjamem, da je rešitev za Bled, tudi v smislu sobivanja domačinov in turistov," je prepričan Mežan.

Tudi županja Kranjske Gore Henrika Zupan napovedi ministrstva pozdravlja, predvsem pa si od novega zakona obeta tudi, da bo uredil problematiko nelegalnega oddajanja sob, ki je v Kranjski Gori izjemno pereča. "Seznanili so nas s tem, kako bo regulirano oddajanje, kako se bo spremljalo in kateri objekti bodo lahko oddajali kapacitete za kratkotrajni najem. Država naj bi tudi poskrbela, da bodo to le objekti, ki imajo uporabna in druga dovoljenja za oddajanje. Da vemo, kdo so sobodajalci, in da bo jasno, da potrebujejo soglasja tudi tam, kjer gre za oddajanje v večstanovanjskih objektih," je dejala kranjskogorska županja.

Omejevanje oddajanja nastanitev se ne sklada s turističnimi strategijami

Direktorji lokalnih turističnih organizacij imajo medtem do predloga več zadržkov. Kot pravi direktor Turizma Bohinj in koordinator Skupnosti Julijske Alpe Klemen Langus, je obstoječi zakon zagotovo potreben sprememb, ampak z veliko razsodnosti in previdnosti.

"Dejstvo je, da turizem raste, sploh v Julijskih Alpah. Povečuje se število nastanitev, dejstvo pa je tudi, da je prav območje Julijskih Alp zelo odvisno prav od zasebnih nastanitev. Ležišč imamo v hotelih le 13 odstotkov," je pojasnil. Ob tem je poudaril, da se veliko ukvarjajo z izzivi podaljševanja glavne sezone, saj imajo zelo močen oz. celo čezmeren pritisk predvsem poleti. "In če želimo sezono raztegovati v pomlad in jesen, bomo seveda potrebovali tudi odprte nastanitvene zmogljivosti. Samo hotelske pa ne bodo dovolj – ne le zaradi števila teh zmogljivosti, bolj zato, ker si nekateri turisti v hotele niti ne želijo," je poudaril.

Sorodna novica Napovedi za turistično sezono so razmeroma optimistične

Na to, da časovno omejevanje za oddajanje nastanitev nikakor ne podpira strategij občin tega območja, je opozorila tudi direktorica Turizma Radovljica Kaja Beton. Kot je poudarila, si sezono na pomlad in jesen že leta prizadevajo raztegniti tudi z različnimi prireditvami in programi. "Omejevanje nastanitvenikov na 120 dni temu nikakor ne gre v prid. Ker je jasno, da poleti lahko dosegajo boljše cene in lažje privabljajo goste. S tem ukrepom se bo množica turistov še bolj koncentrirala prav na poletje, kar pa našim strateškim ciljem predstavlja veliko težavo," je opozorila. "Moramo pa razumeti tudi ljudi, ki so vložili sredstva v zgradnjo apartmajev in v obnovo, da je njihov cilj, da nekaj s tem zaslužijo. Ne moremo jih omejiti, da poleti ne bi oddajali," je dodala Kaja Beton.

Tudi direktor Turizma Bled Blaž Veber opozarja, da bodo s predvidenim omejevanjem v resnici dosegli prav to, česar si ne želijo. "Mi si želimo podaljševati sezono, lastniki nastanitev pa bodo ravnali tako, kot bi ravnal vsak normalen človek. Odprto bo imel poleti, ko bodo brez problema oddali svoje zmogljivosti, v mesecih, ko si bomo želeli gostov, pa postelje ne bodo na voljo," je opozoril. Kot je dodal, novi zakon sicer ne bo pomenil veliko, če ne bo uvedel tudi velikega koraka naprej na področju nadzora. "Ni problem nova zakonodaja, problem sta nadzor nad tem, kar zakonodaja v bistvu že zdaj določa, in to, kaj se na terenu dogaja in dopušča. Tukaj nista problem Airbnb in Booking, saj sta to le platformi za opravljanje rezervacij. Od nas je odvisno, ali pravila igre, ki smo jih postavili, spoštujemo in stopimo na prste tistim, ki jih ne," je prepričan Veber.

S tem se strinja tudi Klemen Langus. "Dejstvo je, da nadzor na tem področju manjka, in res upam, da bodo z novim zakonom tudi inšpekcijske službe boljše delovale. Saj je že zdaj jasno, da gre pogosto v resnici za očitno izigravanje obstoječe zakonodaje. Imamo prostorske načrte, ki predvidevajo gradnjo stanovanjske hiše, ki se nato po letu dni spremeni v apartmajsko hišo, kar pa vpliva tako na trg in cenovno politiko kot na to, da se domačini odseljujejo. In tu je res nujno nekaj storiti," je poudaril koordinator Skupnosti Julijske Alpe.

Bovški župan opozarja: "Goste je težko dobiti, lahko jih pa hitro zgubimo"

Sorodna novica Kakšna bo usoda Sončnega Kanina?

Na previdnost pri omejevanju turizma opozarjajo tudi župani občin, kjer jim turizem še ni zrasel čez glavo, pa tudi župan Bovca, ki je primer tega, kako hitro se lahko v turizmu nekaj zalomi. "Pri poseganju v turizem moramo biti res previdni. V desetih letih, kar sem župan, sem šel od pekla do nebes. Ko je bil turizem na nuli in smo ga z muko dvigovali, do tega trenutka, ko smo zdaj z zaprtjem Kanina spet na dnu. Goste je težko dobiti, lahko pa jih hitro izgubimo," opozarja bovški župan Valter Mlekuž. Kot je dodal, bi morale občine v resnici imeti nekaj avtonomnosti na tem področju. "Razumem, da sta Bled in Kranjska Gora preobremenjena, ampak če se ti zgodi to, kar se je nam, ko imamo v tem trenutku še vedno zaprte vse hotele, potem veš, da je pretirano omejevanje res lahko dvorezen meč," je poudaril.

Novi zakon o gostinstvu, ki ob tem prinaša še vrsto drugih novosti, bo v javnosti zagotovo sprožil različne odzive. Končna različica osnutka zakona, vključno s časovnimi in lokacijskimi omejitvami, je trenutno še v pripravi in usklajevanju z deležniki, v javno obravnavo pa naj bi predlog predvidoma poslali konec tega meseca.