Ker se morajo gospodarske zbornice boriti za preživetje, tudi v odnosu do države niso dovolj močne. Vladno in pristojno ministrstvo zato pozivajo, naj v predlogu zakona o podpornem okolju za podjetništvo, ki ga je nedavno poslala v javno obravnavo, uredi njihov status in financiranje.

Slovenska podjetja kljub regulaciji za elektriko plačujejo 115 ali 195 evrov za megavat, hrvaška pa 62 evrov – in sicer zaradi skupnih nabav prek zbornice z obveznim članstvom. To je le en primer. Danijel Lamberger iz Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije poudarja še drugega: "Mi kot podporno okolje za podjetništvo, ne le kot zbornica, ampak tudi državne institucije, kot je Spirit, nimamo nobenega predstavništva v nobeni državi, niti v evropski, kaj šele v svetu."

Avstrijska zbornica – tudi ta z obveznim članstvom – jih ima kakih 100. Pri nas to zaradi neurejenega financiranja ni mogoče. Vesna Nahtigal iz Gospodarske zbornice Slovenije ob tem pravi, da v GZS-ju izvajajo veliko interesno zastopniških in drugih aktivnosti, ki presegajo zgolj interese članice. "So v javnem interesu, koristi imajo vsa podjetja in tudi država." Vlado zato pozivajo, naj uredi status zbornic in sistemsko financiranje.

Če denar da država, Jernej Salecl z gospodarskega ministrstva vidi dve grožnji: "Prva grožnja je, da država pričakuje nekaj v zameno, kar ni prav, če potem izgubite avtonomijo. Druga pa je, da v slabih časih ob rezih v proračunu reže tudi tu." Bolj je naklonjen obveznemu članstvu.

Predsednik OZS-ja Blaž Cvar pa ponuja kompromis – obvezno nadomestilo za zastopanje: "Vsak gospodarski subjekt plača na letni ravni določen znesek v poseben sklad, nad katerim bdi ministrstvo, in si potem po dogovorjeni metodologiji reprezentativne zbornice razdelimo za svoje financiranje."

Da se bo zavzel za rešitev v korist vseh, je obljubil tudi minister za gospodarstvo Matjaž Han in še ta mesec napovedal nadaljevanje pogovorov.