Vlada je po več opominih iz Bruslja pred dvema mesecema sprejela dolgoročno strategijo energetske prenove stavb, s katero obljublja pol milijarde evrov novih naložb na leto, ponoven zagon gradbeništva, okoli enoodstotno rast BDP-ja na leto in do 4.500 novih delovnih mest. A gradbinci so skeptični, po njihovi oceni naložbe v zamenjavo pročelij, oken, streh, ogrevalnih sistemov in gradnjo nizkoenergijskih zgradb ne bodo večje od 100 milijonov evrov letno, kar predstavlja le pet odstotkov vrednosti gradbenih del.

V Sloveniji je okoli tri četrt stavb energetsko neučinkovitih, porabijo pa dobro tretjino vse energije. Strateški cilj države je brezogljična raba energije v stavbah do leta 2050, v prihodnjih petih letih pa naj bi energetsko prenovili devet milijonov kvadratnih metrov stavb, od tega šest milijonov kvadratnih metrov stanovanj in 1,8 milijona stavb v javnem sektorju. Za to bo treba nameniti 3,2 milijarde evrov, od tega 2,3 milijarde za sanacijo stanovanj, 525 milijonov za zasebni storitveni sektor in 400 milijonov za javni sektor. Prav ta mora postati zgled za vse druge, povprečna javna zgradba je namreč stara 30 let, neizolirana in ogrevana s kurilnim oljem, zato za ožji javni sektor (ministrstva, vladne službe, javne ustanove) velja dodatna obveznost o triodstotni prenovi stavb vsako leto. Eko sklad bo za obnovo stanovanj, sodobnejše ogrevalne sisteme in prehod na zeleno energijo letos zagotovil 55 milijonov evrov, za nepovratna sredstva pa bodo poleg fizičnih oseb prvič lahko zaprosili tudi drugi lastniki stanovanj - občine, stanovanjski skladi, podjetja. Slovenija si lahko v finančni perspektivi do leta 2020 za energetsko sanacijo stavb obeta 160 milijonov evrov, z njimi pa bo mogoče pokriti le tretjino, in ne več večine vrednosti posamezne naložbe. Ker je denarja premalo, vlada želi pritegniti tudi zasebni kapital po modelu energetskega pogodbeništva. T. i. ESCO-podjetja oz. dobavitelji energije, kot so Petrol, Geoplin ipd., naj bi pokrili 60 odstotkov naložb na tem področju, vložen denar pa si bodo povrnili s prihranki energije v 15 letih, kolikor naj bi trajalo javno-zasebno partnerstvo. Cilj vlade je s čim manj javnimi sredstvi ustvariti čim večji prihranek energije. Raba energije v stavbah naj bi se čez pet let zmanjšala za 60 odstotkov, raba uvoženih tekočih fosilnih goriv pa prepolovila, po oceni vlade bi samo s tem privarčevali do 200 milijonov evrov na leto.

Pilotni primer energetskega pogodbeništva je dober milijon evrov vredna energetska sanacija dveh šol z vrtcema in občinske stavbe v Goriških brdih. Prvi dve stavbi so obnovili z evropskim denarjem, za občinsko pa je zmanjkalo denarja, zato so v financiranje vključili Petrol. Ta je prevzel energetsko upravljanje že saniranih šol, s prihranki pa je obnovil pročelje, kotlovnico ter sistem ogrevanja in hlajenja občinske stavbe. Energetsko pogodbeništvo med občino Brda in Petrolom je 15-letno, občina Petrolu za to obdobje plačuje storitev zagotavljanja prihrankov, če jih Petrol ne bi dosegel, bi moral razliko plačati iz svojega žepa. Zajamčen prihranek energije sicer znaša 285 tisoč kilovatnih ur. Oba partnerja sta po treh letih zadovoljna, saj privarčujejo polovico energije in denarja, po izteku javno-zasebnega partnerstva pa bo privarčevani denar ostal občini.

Po mnenju direktorja Zbornice za gradbeništvo pri GZS-ju Jožeta Renarja je energetska sanacija stavb, kot jo je zastavila vlada, težko uresničljiva, zato si od nje letos ne obetajo večjega zagona gradbeništva. Gradbena podjetja so že lani zaslužila desetino manj kot leta 2014, ko je bilo prihodkov za slabi dve milijardi evrov. Samo z gradnjo stavb so zaslužila 650 milijonov, približno tretjino z energetsko obnovo. Renar pravi, da bi morali biti razpisi za prenovo stavb objavljeni že lani, pogodbe z izvajalci pa tik pred podpisom, če bi imela država resen namen uresničiti svoje obljube. Po besedah Tilna Smolnikarja z ministrstva za infrastrukturo bodo razpisi za občine objavljeni šele v prvem četrtletju, odprti pa do konca poletja, saj bo treba predložiti veliko dokumentacije zaradi novega modela financiranja energetske prenove stavb.