Vrednost Teslinih delnic je v petek s 760 dolarjev padla pod 700 dolarjev, potem ko je prvi mož proizvajalca električnih vozil svoj rafal nenavadnih tvitov začinil z opombo, da je cena Teslinih delnic po njegovem mnenju previsoka. Musk je bil očitno v precej čudnem stanju, saj je na Twitterju tudi zapisal, da prodaja vse svoje fizično premoženje in da niti hiše ne bo več v njegovi lasti. Na koncu je, naveličan izolacije, pozval oblast, naj ljudem končno vrne svobodo. Izjemno nenavadno je, da predsednik uprave tako odkrito izjavi, da so delnice podjetja, ki ga vodi, prenapihnjene, a pri Musku to ni bilo prvič. Že leta 2013 je komentiral, da je tečaj Teslinih delnic "višje, kot imamo pravico zahtevati". Leta 2018 si je nakopal hude težave, ko je predlagal umik Teslinih delnic z borze in dodal, da je zagotovil financiranje za odkup. Komisija za trg vrednostnih papirjev ga je obtožila prevare.

Amazon bo četrtletni dobiček namenil boju proti covidu-19
Sezona objav četrtletnih rezultatov je na vrhuncu. V zadnjem tednu sta bilance objavila Apple in Amazon. Apple je imel v trimesečju od začetka januarja do konca marca 58,3 milijarde dolarjev prihodkov, kar je odstotek več kot v istem lanskem obdobju. Izboljšal je tudi dobiček na delnico, zvišal dividendo (za šest odstotkov) in za dodatnih 50 milijard dolarjev okrepil program odkupovanja lastnih delnic. Vlagatelji so upali, da bodo dobili kakšno informacijo o tem, kako bo v tekočem četrtletju podjetje prizadeto zaradi novega koronavirusa, toda ocen o tekočem in prihodnjem poslovanju Apple ni želel dajati. Delnice so v petek zdrsnile za 1,6 odstotka. Amazon je v prvem četrtletju prihodke povečal za 26 odstotkov, na 75,5 milijarde, toda dobiček je nazadoval s 3,6 na 2,5 milijarde dolarjev, kar je v kombinaciji z informacijo, da bo Amazon celoten dobiček drugega četrtletja namenil boju proti koronavirusu, v petek povzročilo skoraj osemodstotni padec delnic.

Sorodna novica Divje tiskanje denarja tudi po meri trga plemenitih kovin in kriptovalut

Delnice ovrednotene najvišje v zadnjih 18 letih
Tako Apple kot Amazon sta imela vodilno vlogo pri impresivnem odboju newyorškega delniškega trga od marčevskega dna, ko sta bila indeksa Dow Jones in S&P 500 že več kot 30 odstotkov oddaljena od februarskega rekorda, toda aprila sta nadomestila približno polovico izgubljenega. Amazonove delnice so prejšnji mesec poskočile za 27 odstotkov, Applove pa za 15, preden se je v zadnjih dveh dneh preteklega tedna (predvsem v petek, ko je denimo tehnološki indeks Nasdaq padel za 3,2 odstotka) krivulja obrnila navzdol. Na dodatno mero negotovosti je na prvi majski dan vplival tudi Donald Trump, ki je z izjavo o mogočem dvigu carin za kitajske izdelke spet obudil duhove trgovinske vojne. Morda so vlagateljem do živega prišla tudi opozorila, da so vrednotenja trenutno najvišja po maju 2002, saj se z delnicami v indeksu S&P trguje pri 21,7-kratniku pričakovanega dobička. Seveda ni pomagala tudi informacija, da je ameriški BDP po prvih ocenah že v prvem četrtletju nazadoval za 4,8 odstotka, s tem pa je tudi uradno konec rekordno dolgega obdobja ameriške gospodarske ekspanzije, ki je trajala od leta 2009.

Aprila največja mesečna rast v 33 letih
Ker pandemije še ni konec in ker so gospodarske napovedi katastrofalne (brezposelnost bi se lahko do poletja povzpela na 15 odstotkov, potem ko je že zdaj brez dela od sredine marca do danes ostalo 30 milijonov Američanov), se zdi nezaslišano, kako močno so delniški trgi pridobivali v aprilu. S&P se je zvišal za 13 odstotkov, kar je največja mesečna rast po januarju 1987. Znano je, da se borze s sedanjostjo ne ukvarjajo preveč, ampak gledajo vsaj šest mesecev naprej. Kaj torej pomeni zdajšnja beda Main Streeta in ekstremen optimizem Wall Streeta? Očitno so v ozadju pričakovanja o idealnem okrevanju, ki bo zaradi bilijonskih stimulov centralnih bank in vlad sledilo po epidemiji, pri čemer se vlagatelji ne menijo na opozorila, da življenje ne bo enako, da ne bo šlo več za "business as usual", še manj pa na to, da bo že tako visok dolg v razvitih državah še višji (v Italiji naj bi konec leta dosegel 160 odstotkov BDP-ja, v Sloveniji 85 odstotkov) in da bo denimo v ZDA proračunski primanjkljaj letos dosegel kar 15 odstotkov BDP-ja.

Stopnja varčevanja v ZDA najvišja po 1981
Ker je ameriški potrošnik postal zelo previden (stopnja varčevanja je v ZDA marca porasla na 13,1 odstotka, to je največ po novembru 1981, hkrati pa je poraba marca upadla za 7,5 odstotka, največ od začetka meritev leta 1959), je skoraj nemogoče, da bi gospodarstvo, ki tako zelo temelji na porabi prebivalcev, hitro ujelo prejšnji ritem. Fed je v sredo po dvodnevni seji sporočil, da bodo verjetno potrebni novi spodbujevalni svežnji, čeprav je marca najavil "bazuko", vredno 2,3 bilijona dolarjev. Podobni namigi prihajajo tudi z vrha ECB-ja, kjer ocenjujejo, da bo BDP v območju evra letos padel za od 5 do 12 odstotkov. Nič bolje ne bo v Sloveniji. Sašo Polanec z ekonomske fakultete je za Točko preloma na TV SLO povedal: "Po mojih izračunih bo padec (BDP-ja v Sloveniji) med petimi in sedmimi odstotki samo zaradi domačih ukrepov (ustavitve gospodarske dejavnosti), če dodate še padec povpraševanja iz tujine, bo padec bližje desetim odstotkom."