Največje centralne banke na svetu se že odzivajo na posledice novega koronavirusa in vse bolj črnoglede napovedi o letošnji gospodarski rasti. Včeraj popoldne je za udarno novico poskrbel ameriški Fed, ki ni čakal na redni sestanek (čez dva tedna), ampak je obrestno mero že zdaj znižal za pol odstotne točke, na raven med 1,0 in 1,25 odstotka. Gre za prvo izredno ukrepanje po letu 2008, kar je dovolj zgovoren dokaz, da so razmere skrb vzbujajoče. Vprašanje sicer, koliko lahko nižje obresti v trenutnem položaju, ko so prekinjene dobavne verige, sploh pomagajo, vsekakor pa ima Fedova poteza močno sporočilo, v teoriji naj bi imelo znižanje obrestne mere tudi pozitiven psihološki učinek. A na Wall Streetu so včeraj indeksi občutno padli.

Sorodna novica Fed presenetil finančne trge in obresti znižal za pol odstotne točke

Avstralske obresti rekordno nizke
Ameriški predsednik Trump je sicer le nekaj ur prej Fed pozval, naj ukrepa odločno. Po njegovem mnenju je namreč guverner Jerome Powell že od začetka svojega mandata preveč zadržan. V torek je obresti znižala tudi avstralska centralna banka, in sicer za četrtino odstotka, na rekordno nizko polovico odstotka, guverner Philip Lowe pa je priznal, da bo epidemija koronavirusa avstralskemu gospodarstvu zadala precejšen udarec. Tudi preostale največje centralne banke so obljubile, da bodo vodile še bolj ohlapno denarno politiko. Pričakovati je, da bo Evropska centralna banka depozitno obrestno mero še globlje potisnila v negativno območje, z –0,5 odstotka na –0,7 odstotka. Ker je Fed agresivno znižal obrestno mero, je evro sicer včeraj porasel nad 1,12 dolarja.

Izjemno nervozen torek v New Yorku
Na finančnih trgih je dogajanje v zadnjem času izjemno volatilno. Prejšnji teden je Dow Jones izgubil 12 odstotkov, kar pomeni največji polom po letu 2008. V ponedeljek je sledil silovit odboj, elitni indeks je veličastno prekinil šestdnevni negativni niz in poskočil za 1.293 točk oziroma za 5,1 odstotka, kar je v točkah rekordna rast, v odstotkih pa največja po marcu 2009. Včeraj je, takoj po Fedovem znižanju obresti, Dow Jones za hip porasel nad 27 tisoč točk, toda manj kot dve uri pozneje je bil kar tisoč točk nižje, kot da bi Fed prej zmedel kot pomiril vlagatelje. Ti se bojijo recesije – OECD ocenjuje, da bi se lahko svetovna gospodarska rast upočasnila na 1,5 odstotka, če bo izbruh novega koronavirusa trajal dlje časa, kot je trenutno pričakovano. V tem primeru bi bila velika večina razvitih držav v recesiji.

Klasična zgodba: navzgor zlato in cene obveznic
Kaos na delniških trgih je spet podžgal cene zlata. Za zlato unčo (31,1 grama) je bilo treba v torek dopoldne plačati še manj kot 1.600 dolarjev, popoldne pa skoraj 1.650 dolarjev. Nadaljujejo se tudi bikovska gibanja na trgu obveznic, kar posledično znižuje zahtevane donosnosti. Pri ameriški desetletni obveznici je donosnost prvič v zgodovini zdrsnila pod en odstotek, vse do 0,927 odstotka. Kriptovalute so v zadnjem tednu izgubile, eter, ki je letos silovito pridobival, se je pocenil za desetino, na dobrih 220 dolarjev, medtem ko cena bitcoina ostaja pod 9.000 dolarji.