Ob visokih cenah energentov je ameriška inflacija maja dosegla 8,6 odstotka, potem ko je bila aprila 8,3-odstotna. Upanje, da je bil vrh že dosežen spomladi (marca je bila inflacija 8,5-odstotna), je torej temeljilo na trhlih temeljih. Gre za najvišjo rast cen na letni ravni po letu 1981. Samo v mesecu maju je bil pospešek enoodstoten, kar je več od pričakovanj ekonomistov (0,7). Jedrna inflacija, brez upoštevanja cen hrane in energentov, je bila šestodstotna. Po vseh merilih torej rast cen močno presega Fedovo ciljno dvoodstotno vrednost. Ameriška centralna banka na junijski seji, ki bo v torek in sredo, seveda ne bo pomišljala in bo obresti skoraj zagotovo znova dvignila vsaj za pol odstotne točke (nekateri se bojijo, da celo za 0,75 odstotne točke). Podobno bo julija, sveže napovedi kažejo na dvig v vrednosti vsaj 50 bazičnih točk tudi na septembrski seji. Vprašanje sicer, koliko bo to pomagalo, saj inflacija izvira predvsem s ponudbene strani, na katero pa Fed ne more vplivati.

V petek navzdol vseh 30 delnic iz indeksa DJIA
Tudi razpoloženje ameriških potrošnikov, ki ga meri Univerza v Michiganu, se je junija zelo poslabšalo, saj je indeks nazadoval z majskih 58,4 točke na 50,2 točke, kar je raven, primerljiva z obdobjem recesije ob vstopu v 80. leta. Ob takšnih novicah padci na Wall Streetu niso presenetljivi. V petek je Dow Jones izgubil skoraj 880 točk (2,7 %), vseh 30 delnic, ki sestavljajo ta indeks, je izgubilo vrednost. Podobno je bilo v Evropi, kjer je STOXX 600 zdrsnil za 2,7 odstotka, italijanski MIB pa za več kot pet odstotkov. Evropska centralna banka je že v četrtek ohladila trge z napovedjo, da bo prihodnji mesec že zvišala obrestno mero, septembra pa sledi nov dvig, morda tudi v vrednosti 50 bazičnih točk, če se inflacija ne bo umirila.

Vse višje zahtevane donosnosti obveznic
Upravičeno se postavlja vprašanje, ali bo takšno zviševanje cene denarja prineslo recesijo in kako se bodo zadolžena podjetja in države spopadli s takšnimi razmerami. Pribitki na državne obveznice nevarno naraščajo, pri italijanski 10-letni obveznici je zahtevana donosnost že pri 3,85 odstotka, pribitek na nemško pa 234 točk, kar je največ po marcu 2020. Navedbe Financial Timesa, da utegne ECB, če bo to potrebno, odkupovati obveznice ranljivih držav, so pomagale le kratkoročno. Pri 10-letni slovenski obveznici je zahtevana donosnost 2,5-odstotna (jeseni je bila še negativna), pri primerljivi ameriški obveznici pa 3,16-odstotna, kar je tudi eden od vzrokov za padanje tveganih naložb, kot so delnice in kriptovalute (bitcoin je ponoči zdrsnil pod 27.500 dolarjev).

Petrol ni le naftni trgovec
Ljubljanska borza je konec maja na poseben dogodek povabila nekatera podjetja, ki kotirajo na domači borzi, s čimer so mali vlagatelji dobili dobrodošle informacije, ki jim lahko pomagajo pri naložbenih odločitvah. Preverimo, kaj so povedali vodilni pri Petrolu in Equinoxu. Matija Bitenc, član uprave družbe Petrol, je poudaril, da je imela največja slovenska družba po prihodkih v prvem letošnjem četrtletju za skoraj dve milijardi evrov prihodkov. Letni načrt (5,9 milijarde) bo verjetno presežen. "Kljub volatilnim razmeram je bil prvi kvartal uspešen, EBITDA je zrasel na 65,6 milijonov, kar je 21 odstotkov več kot lani. Struktura EBITDA-ja je zanimiva: goriva in derivati predstavljalo 37 odstotkov, čeprav imamo vsi Petrol le za naftno podjetje. Toda drugi viri energije, energetske rešitve, projekti z občinami in državo ... vse to prinese k EBITDA-ju 47 odstotkov."

Sorodna novica Amazon kot Petrol, šestmesečni evribor spet v pozitivnem območju

Petrolov EBITDA letos skoraj 300 mio. evrov
"Sebe imamo za energetsko družbo in ne za naftnega trgovca," pravi Bitenc. Petrol je malo zadolžen, neto dolg v primerjavi z EBITDA-jem v vrednosti 1,6 je nižji od primerljivih podjetij v regiji. Letos naj bi Petrolov dobiček znašal 158,3 milijona evrov, EBITDA (dobiček pred obrestmi, davki in amortizacijo) pa bo z 238 milijonov poskočil na skoraj 300 milijonov evrov. Pri Petrolu se zavedajo negotovosti, ki trenutno vlada v svetu. Bitenc še opozarja na zaostrovanje nabavnih pogojev pri nabavi naftnih derivatov in na regulacijo prodajnih cen energentov ("Računamo, da bomo našli dogovor z vlado."). Lastniki delnic si lahko obetajo 30 evrov bruto dividende na delnico (s tem bo družba razdelila 60 odstotkov lanskega dobička), kar pri trenutni ceni delnice (504 evre) pomeni skoraj šestodstoten donos. Konec avgusta bo Petrol izpeljal tudi cepitev delnice v razmerju 1:20.

Nepremičnine dolgoročno dobra naložba
Zanimivo naložbeno možnost in zaščito pred inflacijo predstavlja tudi družba Equinox nepremičnine, ki je nastala lani spomladi, ko so Union Hoteli nanjo prenesli svoje nepremičnine. Ukvarja se z oddajanjem in obratovanjem lastnih ali najetih nepremičnin. "Nepremičnine so dolgoročno dobra naložba, ker vlagateljem omogočajo, da od najemnega razmerja, ki ga podjetje sklene z najemnikom, dobivajo donos v obliki dividende. V ZDA v ta naložbeni razred vlaga več kot 145 milijonov prebivalcev, torej skoraj vsak drugi Američan. Nepremičninske družbe ponujajo relativno dobro razmerje med donosnostjo in tveganjem, saj izplačujejo visoke dividende. V ZDA morajo po zakonu 90 odstotkov svojega dobička izplačati v obliki dividend," je povedal Matej Rigelnik, izvršni direktor družbe Equinox, ki ima v portfelju štiri hotele in štiri poslovne nepremičnine v središču Ljubljane, kar pomeni več kot 70 tisoč kvadratnih metrov površin.

Zdaj že več kot 70-odstotni lastniki "črne vdove"
Equinox tako postaja pomemben igralec na trgu hotelskih in poslovnih nepremičnin, pa tudi pri stanovanjskih nepremičninah. Pri trenutni ceni Equinoxove delnice (44 evrov) je preračunana vrednost nepremičnin približno 1190 evrov na kvadratni meter, medtem ko je ocenjena neto vrednost sredstev (NAV) na dan 30. 6. 2021 znašala 56,5 evra na delnico. Za nekoga, ki ga nepremičnine zanimajo zgolj zaradi naložbenega razreda, je takšen "vstop" na trg nepremičnin (torej brez fizičnega nakupa nepremičnine) lahko zelo privlačen, saj so vložki lahko minimalni. Dodajmo, da je Equinox pred dnevi od družbe Delo Časopisno založniško podjetje kupilo dodatne poslovne prostore v poslovni stavbi Dela na Dunajski 5 v Ljubljani v skupni površini 3.418,20 kvadratnega metra, s čimer je postala 72,7-odstotni lastnik stavbe. Kupnina je znašala 3,3 milijona evrov oziroma 965 evrov na kvadratni meter.