Obuditev neto odkupov obveznic
Evropska centralna banka je na četrtkovem zasedanju uresničila napovedi o tem, da se bo zgodilo nekaj velikega. Z novembrom namreč obuja program odkupovanja obveznic, in sicer bo mesečno za to "operacijo" namenila 20 milijard evrov. Spomnimo, da je Evropska centralna banka program QE ukinila konec lanskega leta oziroma je končala neto nakupe, saj je zapadle glavnice že odkupljenih obveznic še vedno investirala v odkup obveznic. Guverner Mario Draghi, ki se bo prihodnji mesec poslovil od svojega položaja, je poleg tega depozitno obrestno mero potisnil še bolj v negativno območje: kazenske obresti za milijarde, ki jih v Frankfurtu čez noč deponirajo poslovne banke, so se namreč z 0,4 zvišale na 0,5 odstotka.

Bodo bankam za depozite plačevale tudi fizične osebe?
Za evropske poslovne banke so negativne depozitne obrestne mere seveda velika težava, saj morajo za deponiranje presežne likvidnosti centralni banki letno plačati dobrih sedem milijard evrov kazenskih obresti. Na zadnji seji je sicer Draghi s sodelavci napovedal določeno razbremenitev poslovnih bank, ki se bodo v določeni meri lahko izognile kazenskim obrestim na ležarine. Vseeno se postavlja vprašanje, ali bodo banke sčasoma te stroške prevalile na fizične osebe. Prejšnji mesec je prvi mož NLB-ja Blaž Brodnjak v intervjuju za STA povedal, da vse bolj negativne obrestne mere pomenijo tako resno spremembo ekonomike poslovnega modela bank, da se bo nujno treba začeti spraševati, ali je za denarne vloge fizičnih oseb še mogoče zagotavljati nominalno pozitivne obrestne mere.

Sorodna novica ECB znižal obrestno mero na -0,5 odstotka, novembra odkup obveznic

Konec vročice na obvezniških trgih
Odziv evropskih delniških trgov na ECB-jev sestanek je bil pozitiven, čeprav so nekako pričakovali takšen razplet. Frankfurtski DAX30 se je v petek zvišal osmič zapored, v celotnem tednu se je zvišal za 2,3 odstotka, od sredine avgusta pa se je povzpel že za deset odstotkov. Podobno je bilo v New Yorku: Dow Jones je v preteklem tednu pridobil 1,6 odstotka in se na 0,7 odstotka približal rekordu. Ameriško-kitajski trgovinski odnosi so se malce otoplili (Kitajska je napovedala razveljavitev carin na 16 vrst blaga iz ZDA), zadnji makroekonomski ameriški podatki pa so bili boljši od pričakovanj. Cene obveznic so se močno znižale, kar je pri desetletni ameriški obveznici prineslo zvišanje zahtevane donosnosti na 1,90 odstotka. V petih dneh se je donosnost povzpela za 35 bazičnih točk, kar je največja tedenska rast po novembru 2016. Pri slovenski desetletni obveznici je zahtevana donosnost spet pozitivna.

Trump stopnjuje pritiske na Fed
Ta teden se bodo na rednem zasedanju srečali tudi centralni bankirji v Veliki Britaniji in ZDA. Fed naj bi obresti tako kot na julijskem sestanku znižal za četrtino odstotne točke, na 1,75 odstotka. Predsednik Trump že dalj časa izvaja pritisk na Fed in ga poziva, naj obresti spusti na ničelno raven. V četrtek, le pol ure po ECB-jevi odločitvi o znižanju obresti, je Trump tvitnil, da ECB-ju uspeva vse bolj slabiti evro v primerjavi z zelo močnim dolarjem, kar bo prizadelo ameriški izvoz. "Fed pa kar čaka in čaka. Evropska centralna banka dobiva plačilo, ko izposoja denar, mi pa plačujemo obresti." V odzivu na Trumpov tvit je Draghi dejal, da ECB-jev cilj ni vplivati na menjalne tečaje.

Trumpovi tviti in indeks Volfefe
Pri investicijski banki JP Morgan so se lotili zanimive analize: preučili so, kako Trumpovi tviti vplivajo na finančne trge. Ugotovili so, da je od januarja 2017, ko se je preselil v Belo hišo, napisal več kot 10 tisoč tvitov oziroma povprečno 12 dnevno. Njihova vsebina pogosto vpliva na trge, saj Trump na ta način sporoča svoje zunanjetrgovinske odločitve in komentira denarno politiko. Pri JP Morganu so uvedli celo poseben indeks, imenovan Volfefe, kar je kombinacija besed volatiliy (nihajnost) in Covfefe (nesmisel, ki si ga je Trump privoščil maja 2017 – verjetno se je zatipkal in je želel zapisati coverage). Indeks Volfefe meri odziv na obvezniškem trgu (natančneje: za koliko se spremeni donosnost vladnih obveznic različnih ročnosti) pet minut po Trumpovem tvitu.

Vzemite Trumpu mobilni telefon!
V analizi so med drugim ugotovili, da tviti močneje vplivajo na dveletno in petletno obveznico kot na desetletno. Tudi pri Bank of Americi so preučevali vpliv Trumpovih tvitov in ugotovili, da so na Wall Streetu dnevi, kadar Trump pogosteje tipka po svojem mobilniku, slabši. Kadar Trump napiše več kot 35 tvitov, so se delniški tečaji v povprečju znižali za 0,09 odstotka. V mirnejših dneh z manj kot petimi tviti so tečaji porasli za 0,05 odstotka. Nihanja naj bi bila statistično značilna.