Okužba Donalda Trumpa in prve dame vnaša tudi novo dinamiko v predvolilni boj, predvsem pa je za številne opomnik, da smo spet v neprijetnem obdobju, ki v skrajnem primeru lahko prinese novo zaprtje gospodarstev. Kaj to pomeni za okrevanje in s tem za finančne trge, ki so poleti prezrli covid-19, ni treba posebej razlagati. Terminski trgi so v petek po vroči novici iz Bele hiše predvidevali, da bo Dow Jones dan začel 500 točk pod izhodiščem. A trgovanje na Wall Streetu v resnici ni bilo tako negativno, potem ko so tudi evropske borze po slabem začetku bolj kot ne nadomestile vse izgube. Dow Jones se je na koncu znižal za pol odstotka, v celotnem tednu pa je celo pridobil 1,8 odstotka. S tem je "popravil krivice" s prejšnjega tedna, kar je predvsem posledica optimističnih pričakovanj o novih spodbujevalnih ukrepih ameriške vlade. Tudi tehnološki Nasdaq je imel pozitiven teden, čeprav je v petek padel za dva odstotka, potem ko so Tesline delnice strmoglavile za sedem odstotkov.
Septembra ustvarjenih manj novih služb od napovedi
Prvi odziv vlagateljev na Trumpovo okužbo je bil torej kar malo preveč izrazit, saj sama okužba še ne pomeni, da ameriška vlada ne dela več. Ključno vprašanje za vlagatelje je, kaj Trumpova bolezen pomeni za prihajajoče volitve in kakšna je zdaj verjetnost, da uradni Washington še pred zimo sprejme nove stimulativne ukrepe. Finančni minister Steven Mnuchin in vodja demokratske večine v predstavniškem domu Nancy Pelosi sta se sicer ta teden večkrat pogovarjala o stimulativnem paketu, kar je izrazito pozitivno vplivalo na gibanje newyorških delniških indeksov, dokler seveda v petek ni prišla novica o Trumpovi okužbi. Če ne bi bilo novice o Trumpovi okužbi, bi se borzni igralci v petek veliko bolj ukvarjali s septembrskimi podatki o ameriškem trgu dela. Zadnje tovrstno poročilo pred volitvami ni po godu Donalda Trumpa: največje svetovno gospodarstvo je septembra ustvarilo neto 661 tisoč delovnih mest, kar je manj od napovedi. Brezposelnost je z 8,4 zdrsnila na 7,9 odstotka.
Dow Jones (New York) | 27.682 točk (tedenska sprememba: +1,9 %) |
S & P 500 (New York) | 3.348 točk (+1,5 %) |
Nasdaq (New York) | 11.075 točk (+1,5 %) |
DAX30 (Frankfurt) | 12.689 točk (+1,76 %) |
Nikkei (Tokio) | 23.029 točk (-0,75 %) |
SBITOP (Ljubljana) | 845 točk (+0,0 %) |
10-letne slovenske obveznice | zahtevana donosnost: -0,04 % |
10-letne ameriške obveznice | zahtevana donosnost: +0,69 % |
EUR/USD | 1,1714 (+0,7 %) |
EUR/CHF | 1,0782 (-0,1 %) |
bitcoin | 10.590 USD (-1,4 %) |
nafta brent | 39,25 USD (-6,4 %) |
zlato | 1.899 USD (+2,0 %) |
evribor (šestmesečni) | -0,481 % |
V volilnem letu skoraj vedno rast indeksov
Bolj kot okrevanje v obliki črke V se zdi, da bo šlo v obliki črke L. Več milijonov delovnih mest je v ZDA izgubljenih za vedno, v zadnjih tednih so številna podjetja najavila nova odpuščanja, tudi Disney in Golfman Sachs. V četrtek je bil zelo črn dan za letalsko industrijo, saj nameravata American Airlines in United Airlines ukiniti 32 tisoč delovnih mest. Zanimivo bo videti, kako bodo vlagatelji ob vseh teh negativnih impulzih razpoloženi v zadnjem četrtletju, ki je na borzah tradicionalno ugodno. Ker smo v volilnem letu, naj bi bila verjetnost za pozitiven razplet še toliko večja. Zgodovina borznega trgovanja v New Yorku namreč kaže, da so indeksi v letih, ko se je aktualni predsednik ZDA potegoval za nov mandat, v kar 83 odstotkih primerov naraščali. V povprečju je sicer Dow Jones v volilnih letih pridobil osem odstotkov. Za takšen razplet bi letos Dow potreboval zelo bikovsko zadnje četrtletje, saj je trenutno ta indeks tri odstotke nižje kot na začetku leta. Če gledamo vzorce iz preteklih volilnih let 2008, 2012 in 2016, naj bi se letošnja rast začela konec oktobra oziroma kakšen teden ali dva pred ameriškimi volitvami 3. novembra.
Brent s šestodstotnim tedenskim padcem
Nafta brent je po novici o covidu v Beli hiši padla za pet odstotkov in pogledala pod 39 dolarjev. Epidemije novega koronavirusa na naftni trg vpliva še močneje kot na preostale investicijske razrede, v ozadju pa je predvsem strah pred presežno ponudbo. V septembru se je ponudba držav članic Opeca zaradi Libije in Irana v primerjavi z avgustom zvišala za 160 tisoč sodov dnevno. Cenejša nafta je seveda dobra novica za slovenske voznike, potem ko se je vlada odločila, da ne bo več nadzorovala cen goriv. Vsaj za zdaj tako ni bojazni, da bi se bencin in dizel kaj dosti odmaknila od trenutne cene en evro za liter. Nervoza na delniških trgih pa ob koncu tedna ni kaj dosti pomagala plemenitim kovinam. Zlato je sprva poskočilo do 1917 dolarjev, a se je pred vikendom cena spet spustila za ščepec pod mejo 1900 dolarjev. Bitcoin spet ni predstavljal varnega pribežališča: eno uro po Trumpovi objavi na Twitterju, da je okužen, je bil bitcoin pri 10.460 dolarjih za 3,45 odstotka v minusu (v primerjavi z vrednostjo pred 24 urami).
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje