Walmart, največji ameriški trgovec, je zaradi rasti cen hrane in na splošno zaradi inflacije drugič v dveh mesecih znižal oceno četrtletnega in tudi celoletnega dobička. V tekočem četrtletju naj bi dobiček iz poslovanja zdrsnil za od 13 do 14 odstotkov, v celotnem letu pa od od 11 do 13. Delnice so včeraj strmoglavile za osem odstotkov, velike izgube pa so utrpele tudi delnice preostalih trgovskih družb. Vse bolj prevladuje strah, da ameriški kupci, ki imajo v deležu celotnega BDP-ja izjemno pomembno vlogo (potrošnja predstavlja skoraj 70 odstotkov BDP-ja), ob visoki inflaciji (junija je bila v ZDA 9,1-odstotna) le ne bodo mogli preprečiti zdrsa v recesijo, čeprav je prejšnje mesece kazalo, da so v dobri kondiciji.

Obresti spet tam, kjer so bile pred epidemijo
Tudi po uradnih podatkih je povprečen ameriški kupec vse bolj zaskrbljen. Indeks potrošniškega zaupanja organizacije Conference Board je nazadoval tretjič zapored in zdrsnil na 95,7 točke, kar pa je resda krepko višje kot med veliko recesijo leta 2008, ko je padel na 25,3 točke. Usoda ameriškega gospodarstva je tudi v rokah Feda. Danes se bo končalo dvodnevno zasedanje ameriške centralne banke. Vlagatelji se večinsko strinjajo, da bo Fed obresti tako kot na junijski seji zvišal za 75 bazičnih točk. Od marca, ko je osrednja banka začela cikel zaostrovanja obresti, so se te v treh korakih (25-50-75) povzpele za 150 bazičnih točk oziroma na raven med 1,50 in 1,75 odstotka, s tem pa se bo obrestna mera, po kateri si banke od Feda čez noč izposojajo denar, vrnila v območje pred epidemijo.

Po vsem svetu centralne banke hitijo z dvigi obresti
Pri Morgan Stanleyju so opozorili, da je 77 odstotkov centralnih bank po svetu v zadnjih šestih mesecih zvišalo obrestne mere, kar je največji odstotek v zadnjih 40 letih. Z drugimi besedami, to je najbolj usklajeni cikel zaostrovanja denarne politike po začetku 80. let. Vsekakor je ravno to eden od pomembnih razlogov, da je bila prva polovica letošnjega leta na delniških trgih zelo slaba (indeks S & P 500 je zdrsnil za več kot 20 odstotkov, kar je največ po letu 1970), julij pa je prinesel nekaj upanja na preobrat. Prejšnji teden je bil na primer indeks Nasdaq v primerjavi z začetkom julija za skoraj sedem odstotkov v plusu, tako da je bil na poti k največjemu mesečnemu pribitku po novembru 2020. Toda ta teden je vzdušje spet bolj turobno, Nasdaq je včeraj nazadoval za skoraj dva odstotka.

Coca-cola optimistično gleda v prihodnost
Visoka inflacija vse bolj vpliva na rezultate podjetij. Delnice General Motorsa (podjetje močno občuti višje stroške proizvodnje) so tako včeraj padle za tri odstotke, saj je podjetje s četrtletnimi rezultati zgrešilo napovedi. Tudi švicarska banka UBS je z dobičkom razočarala analitike, vodstvo podjetja pa je objavo rezultatov – najbolj jo je skupil sektor upravljanja premoženje – pospremilo z besedami, da je bilo drugo četrtletje za vlagatelje eno najtežjih v zadnjem desetletju. Vsa podjetja pa vendarle ne obupujejo. Coca-cola je z rezultati pozitivno presenetila, saj prodaja po pandemiji še naprej okreva. Podjetje je zvišalo oceno celoletnega prihodka, delnice so šle za več odstotkov navzgor (letos so za sedem odstotkov v plusu). Podobno velja tudi za McDonalds'ove delnice.

Evro glede na frank na sedemletnem dnu
V prejšnjem tednu je bilo na Wall Streetu zaradi manjših geopolitičnih napetosti in nekaterih spodbudnih četrtletnih objavah opaziti kar nekaj optimizma, a očitno je hitro zmanjkalo "goriva" za nadaljnjo pot navzgor. Dodatno je včeraj stvari zapletel še Mednarodni denarni sklad, ki napoveduje dodatno upočasnitev gospodarske rasti in svari pred recesijo. Negotovost glede energetske preskrbe in nova znižanja dobav ruskega plina Nemčiji so včeraj negativno vplivala na razpoloženje evropskih borz in vrednost evra oklestile za odstotek, tako da je bilo treba za evro plačati le nekaj več kot 1,01 dolarja. V primerjavi s švicarskim frankom je evro dosegel sedemletno dno, saj je treba za evro plačati 0,975 franka.

Sorodna novica IMF napoveduje še dodatno upočasnitev gospodarske rasti in svari pred recesijo

Konec rasti kriptovalute eter
Zahtevane donosnosti evropskih državnih obveznic so šle precej navzdol in so pri nemški 10-letni obveznici pri 0,93 odstotka dosegle najnižjo raven v zadnjih dveh mesecih. V tem mesecu je donosnost te dolgoročne obveznice zaradi strahu pred recesijo zdrsnila za okrog 40 bazičnih točk, tako da vse kaže na največji mesečni padec donosnosti po letu 2012, ko je takratni guverner ECB-ja Mario Draghi izrekel slovite besede, da bo naredil vse, kar je potrebno, za obrambo evra. Evribor vse bolj narašča, enoletni je že nad enim odstotkom, trimesečni je že nekaj dni pozitiven. Na trgu kriptovalut se je okrevanje ta teden prav tako končalo, kar velja tudi za eter (združitev oz. The Merge se bo zgodila 19. septembra), ki je bil v nedeljo vreden še 1650 dolarjev, včeraj pa je bil skoraj 20 odstotkov nižje.