Predsednica vlade je v nagovoru poudarila, da za prihodnost Evropske unije obstaja le ena možnost - to je, da skupaj zgradimo "močnejšo, bolj povezano Evropo", ki se bo sposobna soočati z izzivi. "Kar potrebujemo, je pametna integracija," je dejala.

Pojasnila je, da to ne pomeni nove zakonodaje, temveč poenostavitev postopkov in zmanjšanje administrativnih bremen. "Česar se moramo zavedati, je, da reforme in fiskalna konsolidacija niso nujne zaradi Bruslja," je dejala in dodala, da to počnemo zaradi prihodnosti svojih otrok. Premierka je dejala, da bi se morali iz krize naučiti, da so le stalne in postopne spremembe ter evolucija pot k trajnemu razvoju in rasti.

Pahor, Fischer in Letta: Potrebujemo učinkovitejšo Evropo
Slovenski in avstrijski predsednik Borut Pahor in Heinz Fischer ter italijanski premier Enrico Letta pa so se strinjali, da se Evropa spopada s spremembami, a je pogosto prepočasna in premalo učinkovita v odzivanju nanje. Ob tem so opozorili, da bo leto 2014, ko bodo evropske volitve, ključno.

Predsednik republike Borut Pahor je znova ponovil, da verjame v združene države Evrope, vendar ne v obliki talilnega lonca, temveč ob spoštovanju različnih identitet evropskih držav. "Kriza jasno kaže na pomanjkanje močnih skupnih institucij za spopad s krizo," je opozoril. Poudaril je, da Lizbonska pogodba ni dovolj za prihodnost Evrope, zato je nujen nov dokument, ki mora biti ponujen vsem članicam v odločanje.

Prepričan je, da bo po evropskih volitvah prihodnje leto pravi čas, da se Evropska komisija in Evropski svet lotita kampanje za novo evropsko ustavo, s čimer se je strinjal tudi italijanski premier Letta. Evropske volitve bodo, je dejal, priložnost, da se Evropa odloči za nov način izbiranja najvišjih predstavnikov, predsednikov Evropske komisije in Evropskega sveta.

"Nevarno je čakati predolgo"
Avstrijski predsednik Heinz Fischer pa je opozoril, da so spremembe glavni element današnjega sveta in obstoja. Je pa treba po njegovem mnenju vedeti, katere spremembe so potrebne, in jih tudi izvesti. Ob tem je opozoril, da je nevarno čakati predolgo, saj je lahko prepozno. Za težke odločitve je nujen določen pritisk, a potrebna je tudi modrost, da se ne čaka predolgo, je dejal in dodal, da ima Evropa težave, ker so s spremembami čakali predolgo.

Z njim se je strinjal Letta, ki je poudaril, da je zdajšnja kriza pokazala, da potrebujemo učinkovitejšo Evropo. "Koliko milijard evrov smo izgubili zaradi tega, milijard, ki jih moramo zdaj privarčevati, ker je bil denar porabljen, ker odločitve niso bile sprejete v pravem času," je poudaril.

Erjavec opozoril na potencial ruskega in azijskih trgov
Zunanji minister Karl Erjavec pa se je v svojem nagovoru osredotočil na potencial rastočih trgov Rusije in Srednje Azije, ki po njegovem mnenju ponujajo veliko priložnosti za pozitivne sinergije s slovenskim gospodarstvom, ki je še vedno v primežu krize. Tudi zato, je poudaril, ostaja gospodarska diplomacija prioriteta zunanjega ministrstva.

Obenem je opozoril, da Evropa od druge svetovne vojne še ni bila v tako težkem položaju, zdi se, kot da je prisiljena v spremembe proti svoji volji. "Če ne bo našla odgovorov na izzive, bo postopoma izgubila svoje primerjalne prednosti v globalnem okolju," je dejal.

Že osmi strateški forum
Na osmem Strateškem forumu Bled (BSF) bo okoli 500 udeležencev razpravljalo o prihodnosti Evrope v spreminjajočem se svetu, o prihodnosti ekonomske in monetarne unije, o položaju v Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu, zlasti o vprašanju oskrbe z vodo, pa tudi o razmerah na Zahodnem Balkanu po vstopu Hrvaške v EU, o sodelovanju med Unijo in Turčijo, ter o vlogi mednarodnega kazenskega pravosodja.

Letošnjega foruma se udeležujejo številni visoki gostje, med njimi avstrijski predsednik Heinz Fischer in predsednik italijanske vlade Enrico Letta. Poleg tega bo letošnji BSF obiskalo še deset zunanjih in 17 drugih ministrov, pa tudi številni visoki predstavniki mednarodnih organizacij.