Zamenjati jih bodo morali z davčnimi blagajnami, do katerih bodo imeli davčni organi možnost dostopa prek spleta. Najpomembnejši namen uvedbe davčnih blagajn je zmanjšanje sive in črne ekonomije. A v Zbornici davčnih svetovalcev Slovenije, kjer usklajujejo stališča gospodarstva o uvedbi davčnih blagajn (gospodarske, obrtne, trgovinske in zbornice računovodskih servisov) zahtevajo, da država prevzame del stroškov za potrebno opremo, je za Radio Slovenija poročala Erika Štular.

Zavezanec bo vsaka pravna ali fizična oseba, ki prodaja blago ali storitve
Osnutek zakona o uvedbi davčnih blagajn, o katerem se končuje javna razprava, predvideva, da bo zavezanec vsaka pravna ali fizična oseba, ki proda blago ali storitev. Zakon bo moral predvideti tudi izjeme, najverjetneje pa bodo to veliki sistemi z ustreznim notranjim nadzorom, lahko pa bi uvedli tudi licencirane računovodske programe in davčne svetovalce, je povedal generalni sekretar Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije Darko Končan. Opredeliti bo treba tudi obravnavo fizičnih oseb, ki občasno kaj prodajajo za gotovino. Končan pravi, da bo tudi zanje treba uvesti davčno blagajno ali pridobiti odločbo davčnega organa o izvzetju.

Sicer pa se je med pripombami gospodarstva znašla tudi ta, da bi kupca lahko doletelo tudi do 100 evrov kazni, če računa ne bi shranil do konca dne, ko je plačal storitev ali blago. Katere pripombe bodo upoštevali na ministrstvu za finance, še niso želeli povedati, saj vseh odzivov še niso prejeli.