Razkorak med bančnimi depoziti in krediti se še naprej povečuje, banke imajo torej presežno likvidnost, obenem pa zaradi makrobonitetnih ukrepov ne morejo v enaki meri podeljevati potrošniških ali stanovanjskih posojil kot pred novembrom 2019. Zato k dialogu pozivajo socialne partnerje, od Agencije za varstvo konkurence in ustavnega sodišča pa čakajo čimprejšnji odgovor. Predsednik uprave NLB-ja Blaž Brodnjak je znova oster do Banke Slovenije, ki je leta 2019 uvedla makrobonitetno omejitev podeljevanja kreditov prebivalstvu - ukrep, ki je po Brodnjakovih besedah žaljiv in ponižujoč do Slovenk in Slovencev, zlasti tistih na podeželju, ki ne dobijo posojila niti za manjši prizidek, poroča novinarka Radia Slovenija Maja Derčar.

Vloga bank pri okrevanju gospodarstva

Predsednik nadzornega sveta Združenja bank Slovenije in prvi mož NLB-ja Blaž Brodnjak je ponovil, da so bančniki v letih koronske krize odigrali eno osrednjih vlog pri obvladovanju razmer in so soodgovorni za to, da so gospodarske razmere v Sloveniji trenutno tako dobre. Kljub izzivom, ki jih prinašata nadaljevanje obdobja nizkih obrestnih mer in pritisk na dobičkonosnost bank, kapitalska trdnost in visoka likvidnost omogočata, da je sistem tudi ob iztekanju protikoronskh ukrepov zavezan podpori gospodarstvu in prebivalstvu, je prepričana direktorica združenja Stanislava Zadravec Caprirolo.

Vloga bank bo po njenih navedbah izjemno pomembna tudi pri financiranju okrevanja in zelenega ter digitalnega prehoda. Najmanj tretjino sredstev za razvojne naložbe bo moral zagotoviti bančni sektor, slovenski pa je na to zelo dobro pripravljen, je strnila. Ob pripravljenosti bank, da podprejo prebivalstvo in podjetja, mora država zagotoviti, da bančni sistem to lahko počne po primerljivih pogojih kot drugi v EU-ju, je povedala. Omenila je primerljivo davčno obravnavo, enake možnosti uporabe digitalizacije in enake pogoje opravljanja vloge finančnega posrednika oziroma kreditiranja.

Brodnjak: Omejevanje kreditne sposobnosti žaljivo do prebivalstva

Združenje bank že lep čas močno žuli makrobonitetni ukrep Banke Slovenije oziroma njen zavezujoči sklep na področju potrošniških posojil. Ta je po besedah Stanislave Zadravec Caprirolo nelogičen. Slovenska gospodinjstva so med manj zadolženimi v Evropi in bi lahko podprla potrošnjo ter s tem gospodarstvo, je prepričana.

Sorodna novica Zaostrena politika kreditiranja Banke Slovenije začela veljati

Še ostrejši je bil Brodnjak. Slovenski režim omejevanja kreditne sposobnosti prebivalstva je po njegovem prepričanju unikaten, žaljiv do več 100.000 Slovencev in nesprejemljiv. Slovenija ni le Ljubljana z okolico, je opozoril. Po njegovi oceni je povprečno gospodinjstvo na vzhodu Slovenije v bančnem sistemu kreditno nesposobno, z dvigom minimalne plače bo takšnih še več. Prepričan je, da gre za elementarno nerazumevanje načina življenja Slovencev. Brodnjak meni, da si nobena ustanova ne bi smela lastiti pravice tako poseči v finančno neodvisnost ljudi. Vse akterje poziva k poglobljenemu dialogu, kakšno družbo bi si želeli v smislu finančne vključenosti.

Banke so pripravljene privoliti v omejitev ročnosti potrošniških posojil, ne strinjajo pa se s tem, da mora potrošniku kot po poplačilu kreditne obveznosti ostati 76 odstotkov bruto minimalne plače. Ne gre za naš dobiček, banke bomo dobičkonosne tudi ob tem sklepu, gre za omejevanje finančnih zmožnosti prebivalstva, je poudaril Brodnjak. Ti ukrepi so po prepričanju bank tudi diskriminatorni, saj motijo konkurenco v tržnem gospodarstvu. Bankam je dejavnost omejena, druge družbe, ki niso deležne nikakršnega nadzora, pa prevzemajo vlogo finančnih posrednikov, ljudem posojajo denar po višjih obrestnih merah in jih potiskajo v velika tveganja.

Bančniki po Brodnjakovih besedah pričakujejo le primerljive pogoje za gospodarjenje kot drugje v EU-ju oziroma evrskem območju. Ker dialoga z Banko Slovenije ni, se bodo ob nadaljevanju takšnega stanja prisiljeni obrniti na evropske ustanove, je sklenil.

Poziv k nižanju stroškov in krepitvi konkurenčnosti

Prvi mož Gorenjske banke Mario Henjak je kot bistven element izrazitega okrevanja slovenskega gospodarstva poudaril izvoz in investicije. Po njegovih besedah je pomembno, da se pozitiven trend nadaljuje tudi v prihodnje, zato banke skupaj s SID banko podpirajo izvoz in internacionalizacijo.

Ker bodo težave v dobavnih verigah in eksplozivna rast cen energentov, surovin ter prevozov trajale tudi v tem letu, podjetja poziva k pospešitvi poslovnega cikla in k nižanju stroškov ter krepitvi konkurenčnosti. Povedal je, da se je okrepilo povpraševanje po faktoringu, zato da so lahko podjetja izboljšala denarne tokove. Rast pričakujejo tudi v 2022, predvsem na področju mednarodnega faktoringa.

Opozorila "cunamiju regulativ"

Tako Henjak kot Brodnjak in predsednik uprave Banke Sparkasse Stefan Vavti so se dotaknili tudi vprašanja konsolidacije v bančnem sistemu. Po Henjakovih besedah je treba razumeti prednosti konsolidacije, kot sta ekonomija obsega in nižji stroški, spodbuja tudi dobre prakse in harmonizacijo. Bančniki po Vavtijevih besedah razumejo, da je izbira pomembna, a trenutna gibanja bodo za stranke in dolgoročno uspešnost bank po njegovem prepričanju dobra. Vse banke morajo ob tem postati bolj stroškovno učinkovite. Brodnjak medtem ocenjuje, da bo igralcev na trgu še vedno dovolj. Pričakuje tri velike stebre in še nekaj manjših igralcev.

Sta pa tako Brodnjak in Vavti opozorila na obilico regulative v bančnem sistemu. Ta cunami se kar ne ustavlja in sprašujemo se, kolikšna je dodana vrednost vsega tega, saj povečuje togost in neodzivnost glede na tekmece, ki niso tako regulirani, je dejal Vavti. Omenil je na primer fintech podjetja in spletne ponudnike finančnih storitev. Vsi trije bančniki so medtem izrazili zaupanje v nadaljnji gospodarski razvoj Slovenije in v trdnost bančnega sistema. Ta je v odlični kondiciji in bo po njihovih besedah zdravo in stabilno posloval tudi letos.