Gospodarska rast v Sloveniji bo po napovedi Evropske komisije letos sicer občutno večja od povprečja v območju evra in Evropske unije, kjer naj bi bila petodstotna, v prihodnjem letu pa bo blizu povprečja območja evra in EU-ja, kjer bo rast po napovedih 4,3-odstotna. Za leto 2023 komisija Sloveniji napoveduje 3,5-odstotno rast, kar je za 1,1 odstotne točke nad napovedano rastjo v območju evra.

Ob objavi jesenske gospodarske napovedi v komisiji opozarjajo na rast inflacije, ki je zaradi rastočih cen energije na najvišji ravni v desetih letih. Sloveniji komisija za letos napoveduje 1,7-odstotno inflacijo, v prihodnjem letu 2,1-odstotno, v letu 2023 pa 1,7-odstotno. Območje evra naj bi v omenjenih letih imelo 2,4-odstotno, 2.2-odstotno in 1,4-odstotno inflacijo.

Komisija v poglavju o Sloveniji sicer poudarja, da se je slovensko gospodarstvo v prvi polovici tega leta bistveno okrepilo glede na isto obdobje lani in da naj bi se vrnilo na raven pred pandemijo v tretjem četrtletju tega leta in še naprej močno raslo v prihodnjih dveh letih. Rast poganjajo potrošnja in naložbe. Visoki tekoči izdatki naj bi ovirali izboljšanje javnih financ, še navaja komisija.

Hitro okrevanje evropskega gospodarstva

Evropsko gospodarstvo se bo v senci skrbi zaradi rasti cen energije letos okrepilo, a inflacija bo na najvišji ravni v desetih letih. Evropska komisija je območju evra in EU za letos napovedala petodstotno rast, kar je za 0,2 odstotne točke več kot po poletni napovedi, za prihodnje leto pa 4,3-odstotno, kar je za 0,2 odstotne točke manj kot julija.

Evropsko gospodarstvo od pandemije covida-19 okreva hitreje, kot se je pričakovalo. A obstajajo tri ključne grožnje: znatno povečanje primerov covida-19, še zlasti na območjih z nizko precepljenostjo, rast inflacije, ki je predvsem posledica rasti cen energije, in motnje v dobavnih verigah.

EU se še vedno spoprijema z negotovostjo glede novega koronavirusa, reševati pa mora tudi motnje v dobavnih verigah in rastoče cene energije, ki bodo prizadele številna gospodinjstva in podjetja po Evropi, je opozoril izvršni podpredsednik komisije Vladis Dombrovskis.

Ob tem je poudaril, da je treba pozorno spremljati inflacijo in po potrebi prilagoditi politiko. Znova je pozval tudi k izvajanju naložb in reform v okviru načrtov za okrevanje in odpornost.

Inflacija najvišje v desetih letih

Po padcu v lanskem letu so se cene energije, zlasti za zemeljski plin, v preteklem mesecu strmo zvišale in so zdaj bistveno nad ravnjo pred pandemijo, kar negativno vpliva na potrošnjo in naložbe. Začasni svetovni pritiski cen so dvignili inflacijo na najvišjo raven v desetih letih, poudarja komisija.

Letna stopnja inflacije v območju evra se je povečala z negativne -0,3 odstotka v zadnjem četrtletju lanskega leta na 2,8 odstotka v tretjem četrtletju letos. Oktobra je znašala 4,1 odstotka, kar je raven, ki je bila od začetka objavljanja podatkov leta 1997 dosežena le enkrat.

Komisija območju evra za letos napoveduje 2,4-odstotno inflacijo, EU pa 2,6-odstotno, v prihodnjem letu 2,2-odstotno oziroma 2,5-odstotno, v letu 2023 pa 1,4-odstotno oziroma 1,6-odstotno. Jesenska napoved je znatno višja od poletne.

Rast inflacije je v glavnem posledica rasti cen energije, povezana tudi s spremembami ob izvijanju gospodarstva iz primeža pandemije, kar po navedbah komisije kaže, da so trenutne zvišane ravni v glavnem prehodne narave.

Medtem ko je komisija v jesenski napovedi obete za evropsko gospodarstvo v primerjavi s poletjem nekoliko izboljšala, so številke za prihodnje leto nekoliko nižje, kot so bile julija. Za leto 2023 pa območju evra napoveduje 2,4-odstotno povečanje bruto domačega proizvoda (BDP), EU pa 2,5-odstotno.