V majski napovedi je v primerjavi z zimsko, ki jo je objavila februarja, Evropska komisija napoved rasti bruto domačega proizvoda EU-ja za letos zvišala z 0,8 na 1,0 odstotka, za evrsko območje pa z 0,9 na 1,1 odstotka, zdaj pa je obe oceni znižala.

Zadnji podatki po navedbah evropskega komisarja za gospodarstvo Paola Gentilonija kažejo, da je bila gospodarska aktivnost v EU-ju v prvi polovici leta 2023 zadržana. Šibko domače povpraševanje, predvsem pa potrošnja, kažeta na to, da imajo visoke in še vedno naraščajoče cene blaga in storitev za potrošnike večji vpliv, kot je kazala spomladanska napoved.
To se dogaja kljub padanju cen energentov in izredno močnemu trgu dela, povečevanju zaposlenosti in zviševanju plač.

Upočasnjevanje gospodarske rasti je pričakovati tudi v prihodnjih mesecih, rast BDP-ja pa bo šibkejša tudi v prihodnjem letu, vendar pa vseeno nekoliko večja. Komisija je v primerjavi z majem napoved rasti BDP-ja za EU znižala z 1,7 na 1,4 odstotka, za območje z evrom pa z 1,6 na 1,3 odstotka.

Inflacija v evropskem območju bo letos 5,6-odstotna, prihodnje leto 2,9-odstotna

Glede inflacijskih gibanj v Bruslju napovedujejo, da se bo inflacija še naprej zniževala. V EU-ju bo letos po napovedih Bruslja znašala 6,5 odstotka, kar je 0,2 odstotni točki manj, kot so napovedali maja. Za prihodnje leto so medtem napoved inflacije za EU zvišali s 3,1 na 3,2 odstotka. V evrskem območju pa bo inflacija letos znašala 5,6 odstotka, prihodnje leto pa 2,9 odstotka, napovedujejo v Bruslju. V spomladanski napovedi so za letos napovedali 5,8-odstotno inflacijo, za leto 2024 pa 2,8-odstotno.

Cene energentov bodo v preostanku letošnjega leta še naprej padale, a počasneje, poudarjajo v Bruslju. V prihodnjem letu naj bi spet nekoliko narasle, predvsem kot posledica višjih cen nafte. Še naprej se bo umirjala tudi inflacija cen storitev, med drugim kot posledica zaostrovanja monetarne politike.

Na komisiji pojasnjujejo, da ruska agresija na Ukrajino in druge geopolitične napetosti še naprej predstavljajo vir negotovosti. Zaostrovanje denarne politike pa bi lahko na gospodarsko aktivnost vplivalo bolj od pričakovanj, a bi lahko vodilo tudi v hitrejše zniževanje inflacije. Na napovedi vplivajo tudi vse večja tveganja, ki jih prinašajo podnebne spremembe, ki so se pokazale v poletnih požarih in tudi poplavah.

Napovedi za Slovenijo še niso znane. Maja so v Bruslju napoved gospodarske rasti za letos zvišali z 1,0 na 1,2 odstotka, za prihodnje leto pa z 2,0 na 2,2 odstotka. Za Slovenijo je komisija pred štirimi meseci napoved inflacije za letos zvišala na sedem odstotkov, za prihodnje leto pa na 3,8 odstotka.

Komisija na leto objavi dve celoviti napovedi, spomladansko in jesensko, ter dve vmesni, zimsko in poletno, ki ne vključujeta podatkov o javnih financah.

Ob tokratni objavi poletne gospodarske napovedi, ki jo sicer Bruselj običajno predstavi že julija, se poraja predvsem vprašanje, kako bodo težave nemškega gospodarstva vplivale na gospodarsko rast EU-ja, območja z evrom, pa tudi drugih članic.