Številne gostince je razburila nova interpretacija vladnih odlokov, ki je razkrila, da bi lahko pod določenimi pogoji ves čas epidemije covida-19 vsaj deloma obratovali, če bi nudili storitve pravnim osebam.

Po razkritju sestanka v jeruzalemskem gostišču Taverna, ki se ga je udeležil gospodarski minister Zdravko Počivalšek, zdaj na ministrstvu za gospodarski razvoj (MGRT) pojasnjujejo, da odlok prepoveduje prodajo blaga in storitev zgolj končnim potrošnikom, in ne tudi pravnim osebam.

Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Simon Zajc je na vladni novinarski konferenci pojasnil, komu in pod kakšnimi pogoji lahko gostinci strežejo hrano in pijačo. Odlok prepoveduje zgolj prodajo blaga in storitev potrošnikom in ne posega v razmerja med pravnimi subjekti, je zatrdil in nadaljeval: "Gostinec lahko sklene pogodbo z enim podjetjem in ponuja storitve ponudbe hrane in pijače, saj ustvari mehurček za to podjetje. V tem primeru gostinski obrat ni obravnavan kot javni prostor."

"Če pa ima pogodbe z več podjetji, ima ta gostinski obrat status javnega prostora. V tem primeru je treba poleg odloka ministrstva za gospodarski razvoj upoštevati tudi odlok o zbiranju ljudi, ki prepoveduje zbiranje določenega števila ljudi. Novembra je bila ta številka šest, zdaj je deset, vmes pa je bilo tudi nič. Če gostinec upošteva vsa priporočila in če sklene pogodbo s poslovnim subjektom, ga naš odlok pri poslovanju ne omejuje," je pojasnil Zajc.

Gostinci razmišljajo o tožbi

Gostinci bodo po poročanju Radia Slovenija po preučitvi novih pojasnil gospodarskega ministrstva sprejeli odločitev, ali bodo vložili skupinsko tožbo zoper odgovorne za nastalo škodo. Zaradi načina komunikacije, ki je v zadnjih mesecih potekala med njimi ter ministrstvi in drugimi odgovornimi za ukrepe, so gostinci precej ogorčeni, pa tudi zato, ker je vlada ves čas zavračala možnost, da bi gostinski lokali lahko delovali tudi kot menze, pravi Blaž Cvar, predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS).

"Absolutno vztrajamo pri tem, da večjega tveganja v gostinskih lokalih, kot velja za menze, ni. Zagotovo bi lahko od vsega začetka stregli zaposlenim v podjetjih malice, kosila, kot je v odloku navedeno, kot izjema," je za Radio Slovenija pojasnil Cvar.

Čarman: Želimo si odprte komunikacije z vlado glede pomoči, odprtja lokalov

"Po tem, kar razumem sam, lahko gostimo do deset oseb, kjer obstaja neki poslovni odnos in kjer je plačnik pravna oseba – to govorimo na en prostor. Lahko pa gostimo hkrati več oseb, ki so sodelavci znotraj enega ali istega podjetja," pa je razumevanje pravil, ki so jih prejeli od pristojnega ministrstva, v oddaji Odmevi pojasnil podpredsednik novoustanovljenega strokovnega sveta za gostinstvo pri Obrtno-podjetniški zbornici Gašper Čarman.

In čemu pripisujejo to zmedo, ki je nastala v zadnjih dneh? "Upam, da je bila napaka v komunikaciji," je odvrnil Čarman in izrazil pomisleke glede tega, da je bila njihova današnja izjava na novinarski konferenci strokovnega sveta, povezana s potencialno skupinsko tožbo, pravilno povzeta. Kot je pojasnil, to ni nekaj, "kar bi bilo v interesu strokovnega sveta". "O tem nismo govorili, mi želimo najti dialog z vlado, si želimo odprte komunikacije z vlado glede pomoči, odprtja lokalov. Absolutno smo mnenja, da tožba ne bo potrebna. Če jo bo kdo vlagal, je to njegova lastna odločitev, ampak naše stališče je, da najdemo dobre odločitve za naša podjetja, naše goste, da se bodo lahko končno vrnili v lokale."

Gostinci so v času zaprtja določen del pomoči že prejeli. Po besedah Čarmana je ta pomoč "številne obdržala nad vodo". V strokovnem svetu pa si zdaj želijo, da bi se konkretneje pogovarjali o njihovih predlogih pomoči, ki bi še bolj pomagala panogi, v kateri je v zadnjem letu vrata dokončno zaprlo 3000 poslovnih subjektov, brezposelnost pa zrasla na 50 odstotkov.

Glede na vladni načrt sproščanja bi lahko odprtje gostinskih lokalov sledilo v rumeni fazi. "Če res držijo analize Instituta Jožef Stefan, da naj bi rumena faza nastopila v sredini marca, to pomeni za nas tudi dovolj časa za odprtje. Mi z danes na jutri svojih lokalov ne moremo odpreti, svojih zaposlenih vrniti v delovno formo, ki so jo imeli pred zaprtjem, težko bo tudi nas same vrniti v to delovno formo. Toliko mesecev, kot smo bili zaprti, je pustilo močan madež na naši karieri. Upam, da je ta datum odprtja v sredini marca, in ne aprila oz. maja, kot se je šušljalo," je pričakovanja gostincev strnil Čarman. Med predlogi se omenja tudi to, da bi pri odprtju sledili zgledu iz soseščine. "Italija je odprla lokale pred mesecem na način, da lahko delajo od pete ure zjutraj do šeste zvečer, da lahko za mizo sedijo štiri osebe (iz različnih gospodinjstev), da se spoštujejo vsi ukrepi ... Za nas je to način mehkega odpiranja, ne želimo kar naenkrat odpreti vseh restavracij, barov, nočnih klubov, želimo si, da so naši gosti varni in da smo varni tudi sami," je še poudaril.

Delovali bi lahko že celotno epidemijo

Gostinski obrati bi tako lahko celotno epidemijo delovali kot menze za eno podjetje ali pa bi imeli pogodbo sklenjeno z več podjetji, vendar bi bile gostilne, restavracije … javni prostor, za katerega veljajo omejitve iz drugih odlokov, denimo tiste o zbiranju ljudi. "Trenutno je lahko torej v takšnem gostinskem lokalu hkrati 10 ljudi," je pojasnil Zajc, ki je poudaril, da se na ministrstvu ves čas trudijo, da bi gostinski panogi čim bolj pomagali.

Zajc se je otepal očitkov, da je gospodarsko ministrstvo zavajalo, ko je na konkretno vprašanje obrtne zbornice, ali lahko gostinec podjetju pogodbeno streže hrano in pijačo v prostorih podjetja, odgovorilo, da je to prepovedano.

Odgovorjeno je bilo, da ni mogoče nuditi teh storitev v različnih podjetjih. V preostalih korespondencah je bilo opozorjeno, da je treba upoštevati preostale odloke in priporočila NIJZ-ja, je dejal in priznal, da možnost nudenja hrane in pijače pravnim subjektom z njihove strani "res ni bila dovolj dobro skomunicirana". "Vendar se je ves čas omenjalo, da odlok ureja razmerja do končnega potrošnika. Vedno smo odgovarjali, da ne posegamo v odnos med dvema pravnima subjektoma, ampak je v tem primeru treba upoštevati preostale odloke. Tu je predvsem treba upoštevati odlok o zbiranju ljudi na javnem mestu. Gostinci, če niso želeli postati menza zgolj za eno podjetje, dejansko niso mogli poslovati zaradi odlokov," je še zatrdil Zajc.

Poziv sindikata

Odprto pismo so na predsednika vlade naslovili tudi v Sindikatu delavcev gostinstva in turizma Slovenije, kjer so prav tako kritični do domnevne napačne interpretacije vladnega odloka. Janši očitajo, da v državi veljajo dvojna merila, pristojni pa ne prevzemajo odgovornosti za svoja dejanja. "Zakaj gostinci niso vedeli, da noben odlok ne prepoveduje poslovnih srečanj, vse do trenutka, ko je v javnosti odjeknila informacija o sestanku v prleški gostilni?" so se vprašali.

Ob tem so znova navedli tudi druge težave, s katerimi se od izbruha novega koronavirusa spoprijema panoga. Kot so opozorili, številni zaposleni še naprej čakajo na delo doma, nekateri so delo izgubili, gostinski obrati pa medtem ne smejo streči hrane niti pod strogimi pogoji za preprečevanje širjenja okužb.

Strokovni svet gostincev

Kot že omenjeno, bodo gostinci na vse težje razmere v panogi zaradi posledic epidemije covida-19 opozarjali tudi prek novoustanovljenega strokovnega sveta za gostinstvo. Zahteve, med katerimi je tudi 100-odstotno nadomestilo plače za zaposlene na čakanju, pa so strnili v odprto pismo, ki ga bodo poslali premierju Janezu Janši in ministru Zdravku Počivalšku, je poročal STA.

Kot je na novinarski konferenci pojasnil Cvar, jim je uspelo v strokovni svet povezati večino najbolj prepoznavnih slovenskih gostincev, ki bodo s strokovnim znanjem prispevali k učinkovitejšemu zastopanju interesov panoge.

Med predlogi je izplačilo stoodstotnega nadomestila plače za zaposlene na čakanju na delo v panogah, kjer je opravljanje dejavnosti prepovedano ali bistveno omejeno. Pozivajo tudi k ureditvi vprašanja obveznega izplačila regresov, ki ga številna podjetja v panogi po Cvarovih besedah letos ne bodo zmogla izvesti, odlogu plačila kreditnih obveznosti in znižanju davka na dodano vrednost.

"Zadnja točka v pismu pa je poziv k odpiranju panoge. Nikoli nismo dobili podatkov o okužbah v gostinskih lokalih, zato imamo argumentirane razloge za to zahtevo," je poudaril Cvar.

Odpiranje po italijanskem modelu

Po besedah člana strokovnega sveta Gašperja Čarmana si prizadevajo za odpiranje po italijanskem modelu, kar bi med drugim pomenilo odprtje restavracij do 18. ure, največ štiri ljudi, ki niso iz istega gospodinjstva, za skupno mizo, obvezno uporabo mask med vstopanjem in izstopanjem iz restavracij ter obvezno razkuževanje rok.

"Z odgovornim ravnanjem odprtje obratov po našem prepričanju ne bi povečalo števila okužb," je dejal.

Predsednik sveta Tomaž Kavčič je opozoril, da se z vsakim dnem zaprtja zmanjšuje poslovna kondicija gostincev. "Zavedam se, da sta na prvem mestu zdravje in vzdržnost zdravstvenega sistema, a tudi vzdržnost gospodarstva je pomembna," je dejal. Poudaril je, da so gostinci vladi hvaležni za vso dozdajšnjo pomoč, vendar ta ni dovolj.

Kot največji težavi je izpostavil nezmožnost ohranjanja delovnih mest in ne dovolj jasno komunikacijo pristojnih s podjetniki. "Zaposleni namreč odhajajo v tujino in druge panoge. Obenem gostinci potrebujemo jasna navodila glede ravnanja," je dejal.