V ponedeljek so celjski kriminalisti javnost seznanili z ugotovitvami dlje časa trajajoče kriminalistične preiskave, v kateri so ugotovili, da so trije slovenski delodajalci od leta 2011 do leta 2019 več kot 400 delavcev – večinoma gre za tujce iz Bosne in Hercegovine, Srbije in Makedonije – v gradbenem sektorju oškodovali za dobra dva milijona evrov z neplačili zakonsko predpisanih prispevkov za socialno in zdravstveno zavarovanj ter prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Osumljeni delodajalci so delavce zaposlovali in jih po določenem času prezaposlovali v vedno nove družbe, ki so jih upravljali tako imenovani slamnati direktorji, ki pa s samim poslovanjem teh podjetij dejansko niso imeli nobenega stika. Skupno so upravljali kar 22 gospodarskih družb, pri tem pa zavestno kršili delovnopravno zakonodajo. Kriminalisti so jih kazensko ovadili zaradi suma storitve 19 kaznivih dejanj kršitev temeljnih pravic delavcev. Po poročanju Radia Slovenija naj bi bil eden od osumljencev tudi nekdanji celjski gostinec Branko Turnšek.

Na inšpektoratu za delo s primeri kršitev seznanjeni le iz medijev

Sorodna novica Trije Slovenci naj bi več kot 400 delavcev oškodovali za dobra dva milijona evrov

Glede na dejstvo, da naj bi trojica delodajalcev kršitve sistematično in ponavljajoče izvajala v obdobju več let, se postavlja vprašanja, kako je mogoče, da jih pri njihovem nezakonitem početju v vsem tem času niso ustavili nadzorni organi v državi. Za več pojasnil smo se obrnili tako na Finančno upravo RS (Furs) kot tudi na Inšpektorat RS za delo (IRSD). Kot so nam zatrdili na inšpektoratu, so z omenjenimi primeri, ki so jih obravnavali celjski kriminalisti, seznanjeni le iz medijev. Ker nimajo konkretnejših podatkov, za katere delodajalce gre, nam informacij o tem, ali so jih v preteklosti tudi oni obravnavali zaradi morebitnih kršitev delovnopravne zakonodaje, niso mogli posredovati. "Prav tako poudarjamo, da inšpektorat ni pristojen za nadzor nad izplačevanjem prispevkov, temveč je to v pristojnosti Finančne uprave RS," so še pomenljivo dodali.

Furs odkril več nepravilnosti, gre za "značilno problematiko veriženj podjetij"

Na Fursu vztrajajo, da na področju kršitev temeljnih pravic delavcev stalno izvajajo nadzore. Te opravljajo samostojno kot tudi v sodelovanju s predstavniki policije, IRSD-ja in drugimi organi, pristojnimi za to področje. O konkretnejših podatkih o trojici slovenskih delodajalcev, ki delavcem ni plačevala prispevkov, pa: "Podrobnejših informacij, ki zadevajo konkretne davčne zavezance, ne moremo razkriti zaradi davčne tajnosti. V skladu z zakonom o davčnem postopku namreč kot davčna tajnost veljajo vsa dejstva, okoliščine, podatki, odločitve in drugo, kar zadeva posameznega davčnega zavezanca."

So pa potrdili, da so se omenjeni delodajalci v preteklosti že znašli v postopkih nadzora. V obdobju od leta 2017 do 2019 so tako opravili obsežne inšpekcijske nadzore pri več povezanih družbah na področju odmere prispevkov za socialno varnost in odmero dohodnine, zaradi ugotovljenih kršitev pa so na policijo podali tudi kazenske ovadbe. Kot so še poudarili, gre v izpostavljenih primerih delodajalcev za "značilno problematiko veriženj podjetij in prezaposlovanj delavcev na slamnate družbe". Pri njih so ugotovili številne nepravilnosti – od že omenjenega prezaposlovanja zaposlenih v verigi podjetij, izplačevanja plač s strani slamnatih podjetij, neoddajanja potrebnih REK-1 obrazcev za obračun prispevkov, gotovinskega izplačevanja plač do neplačevanja davčnih obveznosti, kot so davki in prispevki iz naslova plač.

Goran Lukić: Gre za vprašanje učinkovitega nadzora

Do večletnega neuspešnega spopadanja z "značilno problematiko" veriženja podjetij s strani nadzornih institucij pa je kritičen Goran Lukić iz Delavske svetovalnice. "Že deset let se pogovarjamo o veriženju podjetij. Podobna zgodba je tudi z neplačevanjem prispevkov," pravi. Če finančni urad po opravljenih postopkih poda ugotovitev, da so primeri veriženj podjetij nekaj, za kar "tako in tako vedo, da obstaja", gre po njegovem mnenju iz tega razbrati, da finančnih virov, s katerimi bi bili oškodovani delavci poplačani, več ni. "Če vidiš en vzorec delovanja, ki je negativen, je razumljivo, da boš preprečil nadaljnja širjenja tega vzorca. Ti pa, kot da bi se naslajal nad tem, da ta vzorec obstaja," je navedbe Fursa komentiral sogovornik, ki se čudi nad dejstvom, da pri obsežni preiskavi celjskih kriminalistov ni sodeloval tudi delovni inšpektorat. Sprašuje se, kaj se bo zgodilo z več kot 400 oškodovanimi delavci in njihovimi pravicami. Pri tem opozarja na možnost uresničitve v preteklih letih že večkrat videnih scenarijev, ko delavci v takšnih primerih poiščejo pravico na sodišču in prijavijo terjatve do delodajalcev, sodišče nato odloči njim v prid, a je za delavce že prepozno, saj v tem času podjetja ne obstajajo več. Zato v teh primerih ni pomembno samo vprašanje vsebinskega, ampak tudi učinkovitega nadzora, poudarja: "Če je ta nadzor uveden pravočasno, lahko delavec na podlagi tega, ko je imelo podjetje še nekaj denarja na računu, vloži zahtevek oz. tožbo, z njim uspe in dobi poplačana sredstva. Če pa imaš ti podjetje, ki ima blokirane tekoče račune, je likvidirano oz. izbrisano, pa je edina možnost, da podaš kazensko ovadbo zoper odgovorno osebo, za katero pa se izkaže, da je fiktivna oseba."

"Če bi nadzorni organi pravočasno in pravilno ukrepati, si delodajalec ne bi upal ne plačevati prispevkov"

Učinkovit in hiter nadzor pa je pomemben tudi pri nadziranju neplačevanja prispevkov zaposlenim. Delavci lahko tudi sami na podlagi vpogleda v evidenco zanj obračunanih in plačanih obveznih prispevkih na davčni upravi dobijo podatek, da obračun plače za določen obračunski mesec zanj ni bil dostavljen davčnemu organu. Preverjanje statusa zdravstvenega zavarovanja pa ZZZS omogoča tudi prek pošiljanja SMS-sporočila. "Meni je nerazumljivo, da bo na koncu delavec tisti, ki bo moral biti opremljen s 15 različnimi aplikacijami, da bo preverjal, ali njegov delodajalec plačuje prispevke, ko pa je bistvo v tem, da če bi nadzorni organi pravočasno in pravilno ukrepati, si delodajalec ne bi upal ne plačevati prispevkov in delavcem tega tudi ne bi bilo treba preverjati. To je popolnoma na glavo obrnjena logika," opozarja Lukić in za primerjavo navrže primer avstrijskega delavca, ki mu verjetno ni treba vsak dan preverjati, ali mu delodajalec dejansko plačuje prispevke ali ne.