Če Slovenija do konca leta ne sklene pogodbe za prodajo NLB-ja, jo bo skrbniku EU prodajal po kosih, je razvidno iz sklepa Evropske komisije.

V javno dostopnih podatkih o državni pomoči so natančni pogoji, kaj točno in pod kakšnimi pogoji bo prodajal zaupnik, prikriti. Ministrstvo za finance je potrdilo naše neuradne informacije, da bo "zaupnik, ki ga bo na predlog Slovenije potrdila Evropska komisija, lahko odprodal kapitalske deleže NLB-ja v njenih bančnih podružnicah po prodajni ceni, ki ne bo smela biti nižja od 75 odstotkov knjigovodske vrednosti posamezne bančne podružnice”.

Prodaja v maju
V pogodbi so navedene (in v javni različici prikrite) podružnice NLB-ja na Balkanu, ki so največja vrednost banke, saj že danes ustvarijo slabo polovico prihodkov in najhitreje rastejo. "V ekstremne scenarije, ki krožijo v javnosti, da bo Evropska komisija razkosavala in prodajala banko po delih, osebno ne verjamem," je za oddajo Tarča povedal predsednik nadzornega sveta NLB-ja Primož Karpe. Kot pojasnjuje, so v banki pripravljeni izpolniti zaveze, ki jim jih je naložila država, in pripravijo banko na prodajo v tako imenovanem "majskem oknu" na borzi.

Omejitve pri prodaji zbijajo ceno
Mnenja o zanimanju kupcev so sicer različna, dokončno jih bodo preverjali na prodajni turneji v naslednjih mesecih. Vrednost banke zbija omejitev državnega zbora, da nihče ne sme kupiti več kot četrtine banke in tako pridobiti večjega deleža od države. Prodaja je bila - uradno zaradi brexita in čakanja na poslovne rezultate - enkrat že zadržana, izgubljeno je bilo slabo leto za izpeljavo vseh postopkov. Prav zato so se pojavila ugibanja, da želi država v dogovoru z Evropsko komisijo prestaviti prodajo na poznejše obdobje, ko bi bilo morebitnih kupcev več, kar vlada sicer uradno vseskozi zanika.

"Države so postavljene pred zid"
Ker banke niso bile pripravljene, so uspeli prodajo prestaviti na Portugalskem in na Nizozemskem, pojasnjuje. V obeh primerih so države kot razlog za zamik navedle dejstvo, da banke še niso uspeli dokončno sanirati. Drug razlog za zamik bi bila lahko prenizka ponujena cena, meni Willem Pieter De Groen iz Centra za evropske politične študije. "Države so postavljene pred zid, ker potencialni kupci vedo, da jih morajo prodati. Prav zato lahko iztržijo bistveno nižjo ceno, kar bi bil lahko razlog, da se rok za prodajo zamakne,” ocenjuje De Groen.

Kupnina ne bo dosegla dokapitalizacije
Po neuradnih ocenah je vrednost celotne banke NLB tik pod knjigovodsko vrednostjo, okoli 1,3 milijarde evrov. Na izkupiček lahko vplivajo še odprte zgodbe z izbrisanimi lastniki podrejenih instrumentov in malimi delničarji ter hrvaškimi varčevalci. Država ocenjuje, da bi s prodajo 75 odstotkov na trgu morali dobiti od 800 milijonov do milijarde evrov. V banko smo z zadnjo dokapitalizacijo vložili 1,5 milijarde evrov.