Čeprav so nekatere, predvsem revnejše članice, kot so Venezuela, Ekvador in Iran, pozivale k zmanjšanju dnevne količine načrpane nafte, pa se je Opec odločil, da ne bo spreminjal kvote, ki je v veljavi že zadnja tri leta. 12-članski kartel načrpa približno tretjino nafte.

Zahteve nekaterih članic po zmanjšanju proizvodnje nafte so posledica padca cen, ki so se od junija znižale že za več kot tretjino, predvsem zaradi obsežnih zalog in vse večje svetovne proizvodnje.

Po odločitvi na srečanju v avstrijski prestolnici je sledil nov padec cen za več kot pet dolarjev na najnižjo raven v zadnjih petih letih. Sod nafte brent je bil tako vreden manj kot 72 dolarjev, medtem ko je bilo treba za teksaško lahko nafto odšteti manj kot 68 dolarjev.

Opec je vseeno opozoril, da bo pozoren na cene, ki morajo biti po njegovem mnenju dovolj nizke, da podpirajo svetovno gospodarsko okrevanje, a hkrati pravične za proizvajalce.

Padanja cen še ni konec
Cene nafte je v zadnjih mesecih navzdol potiskala krepka globalna proizvodnja, predvsem na račun vse večje proizvodnje nafte iz skrilavca v ZDA. Nafto so cenili tudi močan dolar in skrbi, povezane s šibkim svetovnim gospodarskim okrevanjem.

Mednarodna agencija za energijo (IEA) je v novembrskem mesečnem poročilu opozorila, da se cene nafte še ne bodo ustalile. Dejavniki, ki nanje pomembno vplivajo, bodo po mnenju agencije prisotni vsaj še v prvem polletju prihodnjega leta.

Vse nižje cene nafte krepijo zaskrbljenost zaradi tveganja deflacije v svetu in še posebej v območju evra. Padci cen so na kratek rok za potrošnike ugodni, a jih spodbujajo k odlašanju z nakupi, kar še dodatno duši gospodarsko aktivnost. Podjetja na ta način tudi manj zaslužijo.