Sorodna novica Slovenija v načrtu za okrevanje ne bo počrpala vseh posojil, ki so ji na voljo

"Nikogar ne bomo pustili ob strani in noben del Slovenije ne bo zapostavljen," piše v Nacionalnem načrtu za okrevanje in odpornost, v katerem so predvideni ukrepi in projekti, ki so izvedljivi do konca leta 2026, ko se program konča. Slovenija sicer do leta 2030 iz različnih skladov in mehanizmov računa na skupaj približno 12 milijard evrov, od tega devet milijard evrov nepovratnih.

"Smo v obdobju, ko se končuje finančni okvir 2014–2020, začenja se novo programsko obdobje 2021–2027, in to v obdobju, ko se je začela epidemija covida. Pred slabim letom dni je bil sprejet zgodovinski dogovor voditeljev EU-ja o svežnju za okrevanje. Kot kaže, bo ta postal operativen šele po letu dni," je na novinarski konferenci vlade povedal minister brez resorja, pristojen za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Zvonko Černač. Ob tem je spomnil, da gre za zgodovinski dogovor vrha EU o celotnem svežnju, ki ga poleg 750 milijard evrov vrednega sklada za okrevanje sestavlja še skoraj 1100 milijard evrov vreden večletni proračun EU 2021-2027, dosežen ob koncu lanskega julija.

Pogoj za črpanje razvojnih sredstev po njegovih besedah niso samo potrjeni nacionalni načrti, ampak tudi potrditev sklepa o zagotovitvi lastnih virov dohodkov v vseh državah članicah. Slovenija je to storila do konca januarja letos, tako Černač, med prvimi šestimi članicami.

"Naša odgovornost, predvsem pa odgovornost uradnikov na evropski in nacionalnih ravneh je, da začnemo ta dogovor čim prej uresničevati," je bil jasen Černač.

Sorodna novica "Da vlada izkorišča manj kot polovico razpoložljivih sredstev, razgalja njeno nesposobnost"

Kdaj lahko podjetja konkretno pričakujejo razpise na podlagi načrta za okrevanje? "Računali smo, da bi bila administrativna procedura do konca leta zaključena in da bi ta načrt na začetku leta zaživel v praksi. Žal so stvari potekale tako, kot so. Po predložitvi načrta ima komisija dva meseca časa, da te načrte oceni, ta rok lahko tudi podaljša v sodelovanju z državo članico. Potem v štirih tednih Svet EU-ja potrdi izvedbeni sklep komisije. Če gledamo te roke in smo realni, potem bi lahko bili prvi načrti potrjeni na julijskem zasedanju sveta. Če se bo to zgodilo, potem bodo ta sredstva operativna od septembra naprej, ministrstva pa bodo razpise začela objavljati takoj po uradni potrditvi. Po optimističnem scenariju bi lahko bila prva sredstva na voljo že v letošnjem letu," je na novinarsko vprašanje odgovoril Černač.

Zeleno-digitalni prehod Slovenije

"Slovenija je sprejela osem svežnjev (protikoronski svežnji), v okviru katerih je vrednost ukrepov ocenjena na več kot tri milijarde evrov, upad gospodarske rasti je bil bistveno nižji, kot bi bil brez ukrepov. Slovenija zato ohranja dobro bonitetno oceno in zato se zadolžujemo po negativni obrestni meri, kar vse predstavlja podlage za hitrejši izhod iz krize," je krizno delovanje strnil Černač.

V predlogu načrta za okrevanje in krepitev odpornosti po njegovih besedah država sledi glavnemu cilju – spodbujati ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo Unije, kar bomo dosegli z uravnoteženimi reformami, ki bodo temeljile na zelenem in digitalnem prehodu. Na ta način bomo izboljšali odpornost gospodarstva, s čimer bo mogoče doseči stopnjo gospodarske rasti, kakršno smo imeli pred krizo, je zatrdil. Pomembna bodo, tako Černač, obsežna vlaganja v okoljsko, prometno, energetsko, izobraževalno, zdravstveno, socialno in drugo infrastrukturo.

Sorodna novica Javna poraba bo letos še za 800 milijonov višja. Opozicija: Drvimo v prepad.

Nepovratnih 1,8 milijarde in 0,7 milijarde posojil

Slovenija bo v prvi fazi izkoristila sredstva, ki so na voljo v okviru nepovratnih sredstev v celoti v vrednosti 1,8 milijarde evrov in nekaj manj kot 0,7 milijarde evrov posojil iz sklada za razvoj. Sredstva v okviru načrta bodo usmerjena v štiri ključna področja: zeleni prehod, digitalna preobrazba, pametna in trajnostna rast ter zdravstvo, socialna varnost, zdravstvo in stanovanjsko področje. "Osredotočili smo se na projekte, ki so uresničljivi do konca leta 2026," je poudaril.

"Res je, da imamo možnost dostopa do obsežnega dela posojil več kot treh milijard sredstev, vendar se je vlada odločila, da bomo dostopali zgolj do 0,7 milijarde teh sredstev," je o neizkoriščenih slabih treh milijardah sredstev povedal Černač.

Izpostavil je, da je ostalo še nekaj več kot 1,4 milijarde evrov iz sedanjega večletnega proračuna EU 2014-2020, skupaj z nacionalno udeležbo pa skoraj 1,7 milijarde evrov. Iz večletnega proračuna EU 2021-2027 je Sloveniji na voljo nekaj več kot 3,3 milijarde evrov, z nacionalnim prispevkom pa skoraj 4,6 milijarde evrov. Tu je ob tem še skupno skoraj 400 milijonov evrov iz kohezijskega mehanizma ReactEU ter sredstva iz sklada za pravičen prehod, ob tem pa bo država skušala angažirati še zasebna sredstva.

Zakaj se bo Slovenija odpovedala trem milijardam posojil?

Glede na to, da je po lanskem evropskem vrhu predsednik vlade naznanil, da se je Slovenija izpogajala 5,2 milijarde evrov, kolikor bi bila upravičena za okrevanje, se bo Slovenija odpovedala trem milijardam posojil? Med drugim je slišati očitke, da se vlada tem posojilom odreka, ker ni pripravila kakovostnih projektov.

"Vlada se ni ničemur odpovedala, od 3,2 milijarde je trenutno predvideno izkoriščenih 0,7 milijarde. Razlogi, zakaj smo postopali tako, so večplastni. Prvi je, da ne vemo, pod kakšnimi pogoji bodo ta posojila na voljo, ali bodo ugodnejša od trenutnega zadolževanja Slovenije na mednarodnih trgih. Kot veste, se Slovenija trenutno zadolžuje po negativni obrestni meri. Drugi razlog je, da bo po tistem, ko bo načrt prišel v izvajanje, treba evalvirati, kako se bodo naložbe izvajale, in povedal sem, da imajo države članice do avgusta 2023 možnost, da zaprosijo za dodatno kvoto dostopanja do posojilnih sredstev. Verjamem, da bo vlada, katera koli že bo, tako tudi ravnala. Tretji moment pa je pakt stabilnosti in rasti – ti odpustki, ki veljajo zdaj, bodo veljali samo še prihodnje leto. Slovenija se je v zadnjem obdobju, zato da smo ublažili padec gospodarske rasti in socialne stiske, zadolžila. Vse te okoliščine so tiste, ki govorijo, da je treba ravnati gospodarno in racionalno, in tako tudi ravnamo," je na novinarsko vprašanje odgovoril Černač.

"Pogoji zadolževanja v tem mehanizmu Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) so v tem trenutku popolnoma neznani, ker se bo EK na finančnih trgih začel zadolževati šele takrat, ko bo vseh 27 držav članic potrdilo sklep o lastnih virih. 10 držav članic ta trenutek teh sklepov še ni ratificiralo, zato niti ne vemo, kakšna bo cena tega zadolževanja, tako da tu je enaka logika kot doma: tudi doma si ne najamemo posojila za naložbe, če cene zadolževanja ne poznamo," je dodatno pojasnila državna sekretarka Monika Kirbiš Rojs.

Nastajanje načrta

V zadnjem slabem letu dni je bila ob nastajanju načrta opravljena široka razprava z več kot 2000 deležniki v parlamentu, državnem svetu, župani, razvojnimi sveti, z direktorati Evropske komisije pa je bilo od novembra do 27. aprila opravljenih 39 sestankov na administrativno-tehnični ravni. Avgusta lani je vlada potrdila izhodišča za pripravo načrta, na tej osnovi je skupina pripravila osnutek, ki ga je vlada obravnavala in potrdila 8. oktobra lani, ta je bil 19. oktobra poslan v neformalno usklajevanje z direktorati Evropske komisije. Končni načrt pa je vlada potrdila na včerajšnji seji, je pojasnil Černač.

Državna sekretarka v Službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Monika Kirbiš Rojs je nato predstavila operativni potek priprave dokumenta. "Mislim, da še nikdar nismo pripravljali dokumentov na ta način na ravni Evropske unije," je dejala. Administrativna priprava dokumenta je bila po njenih besedah zelo zahtevna, še posebno za manjše članice, kot so Malta, Estonija, Irska, Danska, Ciper in Slovenija, ki imajo na voljo najmanj nepovratnih sredstev, na drugi strani pa so seveda večje države, ki imajo neprimerno večje državne aparate, kot so Španija, Italija, Francija in Nemčija, pravila pa so seveda enaka za vse.

Štiri reformna področja

Vsebinski okvir načrta je po Černačevih besedah razdeljen na štiri prioritetna področja, in sicer pametna in trajnostna, zelena, odgovorna in digitalna Slovenija. Temeljne reformne spremembe se obetajo na področju zdravstva, trga dela, debirokratizacije, pokojnin in dolgotrajne oskrbe, prav tako vse druge reforme na okoljskem in prometnem področju. Nekaj sprememb je že na poti – zakon o demografskem skladu, pripravlja se tudi zakon o dolgotrajni oskrbi, je naštel.

Zeleni prehod – 1,061 milijarde evrov

Znotraj razvojnega področja zeleni prehod je 45 odstotkov sredstev predvidenih za komponento čisto in varno okolje. Sledijo trajnostna mobilnost (29 odstotkov), obnovljivi viri energije in učinkovita raba energije v gospodarstvu (14 odstotkov), trajnostna prenova stavb (osem odstotkov) ter krožno gospodarstvo – učinkovita raba virov (štirje odstotki).

Digitalna preobrazba – 331 milijonov evrov

Sredstva znotraj področja digitalna preobrazba se bodo razdelila med komponenti digitalna preobrazba javnega sektorja in javne uprave (61 odstotkov) ter digitalna preobrazba gospodarstva (39 odstotkov).

Pametna, trajnostna in vključujoča rast – 749 milijonov evrov

Razvojno področje pametna, trajnostna in vključujoča rast vključuje pet komponent: krepitev znanj, digitalnih kompetenc in tistih, ki jih zahtevajo novi poklici (37 odstotkov), dvig produktivnosti, prijazno poslovno okolje za investitorje (21 odstotkov), raziskave, razvoj in inovacije (18 odstotkov), preoblikovanje slovenskega turizma ter naložbe v infrastrukturo na področju turizma in kulturne dediščine (17 odstotkov) in trg dela – ukrepi za zmanjševanje posledic negativnih strukturnih trendov (sedem odstotkov).

Zdravstvo in socialna varnost – 364 milijonov evrov

Komponente razvojnega področja zdravstvo in socialna varnost pa so zdravstvo (62 odstotkov), socialna varnost in dolgotrajna oskrba (22 odstotkov) ter stanovanjska politika (16 odstotkov).

"Dokument je predvsem reformni, kar pomeni, da smo morali na vseh štirih področjih načrtovati izvedbo reform. In če bodo te reforme tudi izvedene, k čemur smo se zavezali, bomo potem dobili tudi evropska sredstva za izvedbo samih naložb. Pričakujemo sprejetje določene zakonodaje oz. druge sistemske spremembe na področju zdravstva, dolgotrajne oskrbe, imamo nastavke za spremembo pokojninske zakonodaje, predvidevamo spremembo raziskovalne in inovacijske zakonodaje, zakonodaje na področju spodbujanja naložb, trga dela, obnovljivih virov energije, trajnostne mobilnosti ter na drugih področjih," je med drugim navedla državna sekretarka.

Upoštevati so morali tudi, da se z vsakim ukrepom ne škoduje bistveno okoljskim ciljem Evropske unije. In tudi zahteve, kar zadeva spoštovanje tega načela, so precej stroge. "Sredstev nikakor ni mogoče uporabiti za to, da bi se z njimi nadomeščali obstoječi javni viri oz. financirala tekoča poraba," je sklenila Monika Kirbiš Rojs.

V najbolj optimističnem scenariju bodo sredstva po Černačevem mnenju operativna s septembrom. Ministrstva bodo projekte in razpise začela potrjevati takoj zatem, tako da bi bila sredstva lahko na voljo že v tem letu.