Francozinja se je sicer med predstavitvami v Evropskem parlamentu zavzela za nadaljevanje obstoječe ekspanzivne denarne politike "v dogledni prihodnosti", ocenila pa je tudi, da ECB pri obrestnih merah še ni dosegla "dna".

Ob tem se ne slepi, da imajo tako nizke obrestne mere učinke na bančni sektor in finančno stabilnost na splošno. Zaveda se tudi kritik, predvsem iz Nemčije, glede negativnih učinkov trenutnega stanja za varčevalce v bankah in tveganja, ki jih denarna politika nosi za prihodnost.

Izpostavila tri načela

Na položaju v Frankfurtu bo v ospredje postavila načela: zavezanost mandatu ECB-ja, agilnost pri odzivanju na nove izzive in vključenost. Stremela bo k nadaljnjemu spodbujanju denarne politike, ozelenitvi monetarne politike in okrepitvi ogrožene multilateralne ureditve. Prav tako je obljubila komuniciranje z ljudmi in ne le s finančnimi trgi.

Christine Lagarde je bila na čelo ECB-ja imenovana za osemletni mandat. Žezlo je prevzela od Maria Draghija, ki je ob primopredaji v ponedeljek ocenil, da se je ECB razvila "v sodobno centralno banko, ki je sposobna nasloviti kakršne koli izzive". Zdaj je po njegovih besedah "čas za več Evrope, ne manj".

Zajezitev neenakosti med članicami

Lagardovo kot predsednico osrednje denarne ustanove v območju evra čaka lovljenje ravnotežja med iskanjem najbolj primerne denarne politike za trenutne razmere ohlajanja gospodarske rasti, šibkih inflacijskih pritiskov in izjemno visoke globalne negotovosti na eni strani ter med iskanjem poti za premostitev razlik v svetu ECB-ja na drugi.

Med guvernerji centralnih bank iz bolj severnih članic in Francije ter tistimi iz perifernih držav na jugu evrskega območja v zadnjem obdobju zija precej globok prepad.