V Aziji so borzni tečaji v četrtek padali, saj so težave druge največje švicarske banke Credit Suisse okrepile strahove pred širšo bančno krizo. Tečaji na Japonskem, v Hongkongu in Avstraliji so padli za več kot en odstotek.

Tečaji padajo v času, ko je banka Credit Suisse sporočila, da si bo od švicarske centralne banke izposodila 50 milijard frankov (50,7 milijarde evrov), da bi "preventivno okrepila svojo likvidnost", poroča BBC.

Centralna banka bo ob zagotovitvi likvidnosti odkupila tudi do tri milijarde frankov dolga te banke.

"To kaže na odločno akcijo centralne banke, da okrepi Credit Suisse med strateškim prestrukturiranjem, ki bo vodilo v večjo vrednost za naše stranke in delničarje," je dejal izvršni direktor banke Ulrich Koerner. Dodal je: "Z mojo ekipo smo odločeni, da gremo naprej v smeri, ki bo vodila v bolj enostavno in bolj osredotočeno banko, delujočo na podlagi potreb strank."

Delnice Credit Suisse so izgubile vrednost, ko je banka odkrila slabosti v svojih finančnih poročilih.

Credit Suisse je bila ustanovljena leta 1856, v zadnjih letih pa se spoprijema z nizom škandalov, ki med drugim vključujejo obtožbe o pranju denarja.

V letih 2021 in 2022 je imela izgube, v banki pa so opozorili, da dobičkonosnosti ne pričakujejo do leta 2024.

Zaskrbljenost glede stanja banke se je še okrepila, ko je Savdska nacionalna banka sporočila, da svojega deleža v švicarski banki ne bo povečala. Savdska nacionalna banka je od novembra največja delničarka banke Credit Suisse.

Najprej padec vrednosti delnic, nato rast

V sredo je vrednost delnic banke padla za 24 odstotkov. V četrtek pa je po dogovoru s švicarsko centralno banko ta vrednost narasla za okoli 18 odstotkov. Banka je tako povrnila del izgub prejšnjega dne.

17. največji posojilodajalec v Evropi v težavah

Kot poroča CNN, je težko preceniti pomen morebitnega propada Credit Suisse, banke, ki ima več kot 500 milijard dolarjev premoženja in več ko 50.000 zaposlenih po svetu.

To je 17. največji posojilodajalec v Evropi, banka pa je znana kot "svetovna sistemsko pomembna banka". Če je ena od takšnih "megabank" v težavah, se ljudje začnejo spraševati, kaj se dogaja s sistemom, in ugibati, kdo bi lahko propadel naslednji.

Švicarska nacionalna banka medtem pravi, da Credit Suisse izpolnjuje zahteve glede kapitala in likvidnosti, ki veljajo za sistemsko pomembne banke, poroča Guardian. Credit Suisse je ena od 30 bank na svetu, ki veljajo za prevelike, da bi propadle, zato mora na stran dajati več denarja za primere krize.

Težave v bančnem sektorju so se pojavile prejšnji teden v ZDA s propadom banke Silicon Valley Bank (SVB), 16. največje banke v državi. Dva dni pozneje je propadla tudi banka Signature Bank.

Propad banke Silicon Valley Bank je spodbudil tudi zaskrbljenost glede vrednosti obveznic, ki jih imajo banke, saj naraščajoče obresti to vrednost nižajo.

Centralne banke po svetu so namreč močno povišale obrestne mere, da bi omejile inflacijo.

Banke imajo praviloma veliko obveznic in so zato izpostavljene precejšnjim izgubam. Padec vrednosti obveznic, ki jih imajo banke, pa ni nujno problem, dokler jih banke niso prisiljene prodati.

Svet Evropske centralne banke (ECB) bo medtem danes po pričakovanjih šestič zapored dvignil glavne obrestne mere v evrskem območju. Glede na napovedi analitikov in izjave predstavnikov ECB-ja se pričakuje dvig za 0,5 odstotne točke.

Od julija lani je svet osrednje evrske denarne ustanove obrestne mere skupno zvišal za tri odstotne točke, kar je rekordna dinamika v zgodovini območja skupne valute.