18. december je mednarodni dan migrantov. Na ta dan leta 1990 je Skupščina Združenih narodov sprejela mednarodno konvencijo o zaščiti pravic migrantov na delu in članov njihovih družin. Za mednarodni dan migrantov pa ga je razglasila 4. decembra 2000, in sicer zaradi vse večjega števila mednarodnih selivcev po vsem svetu. Po zadnjih ocenah Združenih narodov je bilo junija 2005 med vsemi prebivalci na svetu skoraj 190 milijonov mednarodnih selivcev, navaja Statistični urad RS. Slovenija konvencije še ni podpisala.

Semolič: Ratificirajte konvencijo
Zaradi visoke stopnje izkoriščanja in zlorabe položaja migrantov pri nas so na Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije prepričani, da bi morala Slovenija ratificirati konvencijo Združenih narodov o zaščiti pravic migrantov na delu, ki ščiti osnovne človekove pravice in dostojanstvo ljudi. Prvi mož ZSSS-ja Dušan Semolič meni, da je v Sloveniji, kar zadeva tujo delovno silo, še vedno v uporabi formula "uvozi-izrabi-zavrži", še vedno sta opazni visoki stopnji izkoriščanja in zlorabe položaja migrantov.

Svetovalec za zaposlovanje pri ZSSS-ja Goran Lukič je pojasnil, da konvencija vključuje osnovne vidike položaja priseljenih delavcev, predvsem na področju zdravstvene oskrbe, dovoljenj za bivanje in delo, delovnih pogojev, združevanja z družino, socialne varnosti in zaposlovanja. Konvencija o zaščiti pravic priseljenih delavcev migrantom zagotavlja uživanje človekovih pravic ne glede na njihov pravni status. Kot je še dejal, konvencija ščiti legalne in ilegalne migrante s postavljanjem standardov človekovih pravic, ki jih posamezne države morajo zagotavljati.

Pri tem je Lukič omenil raziskavo Mednarodne organizacije za delo o vplivu svetovne krize na migrante. Ugotovili so, da kriza negativno vpliva na življenje migrantov, poslabšuje delovne razmere in navsezadnje zvišuje tudi ksenofobijo, je opozoril Lukič in spomnil na slovensko uredbo o integraciji tujcev, ki migrantom ne zagotavlja niti brezplačnega tečaja slovenskega jezika.

"Lahke tarče"
Izvršni sekretar za pravno področje pri ZSSS-ju Andrej Zorko je izpostavil delodajalske kršitve delovnopravne zakonodaje pri delavcih migrantih, ki so po njegovih besedah od trikrat do štirikrat večje kot pri slovenskih delavcih. Največ tovrstnih kršitev je pri delovnem času, nadurah, plačilih prispevkov za zdravstveno in socialno zavarovanje, izplačilih plač in tudi v zvezi z zaščitnimi sredstvi.

Poudaril je, da je delavcem migrantom, ko pridejo v Slovenijo, najpomembnejša plača, ki jo bodo zaslužili. "Pri tem pa niso seznanjeni s preostalimi pravicami iz delovnega razmerja in delodajalci to s pridom izkoriščajo. Ne dajejo jim pogodb o zaposlitvi, ne prijavljajo jih v zdravstveno in socialno zavarovanje, delajo po 14 ur sedem dni v tednu in drugo," pravi Zorko in opozarja, da vsi priseljenci ne znajo slovenskega jezika, pogodba o zaposlitvi pa je napisana le v slovenščini.
Po vstopu Slovenije v EU se neto priseljevanje v državo povečuje. Vrednosti selitvenega prirasta so se v prvih dveh letih po našem vstopu v EU v primerjavi z leti pred tem povečale za več kot dvakrat, v letih 2007 in 2008 pa za več kot šestkrat. Slovenija je tudi po svojem vstopu v EU migracijsko povezana s preostalimi državami, nastalimi na ozemlju nekdanje Jugoslavije.