Afera je v Nemčiji izbruhnila, ko je ta za 4,2 milijona evrov odkupila ukradene podatke o imetnikih bančnih računov v Liechtensteinu. Zajela je številne države, tudi Slovenijo, ki uporabljajo podatke, ki jih je pridobila nemška obveščevalna služba. Od EU-ja Nemčija pričakuje, da bo Liechtenstein (pa tudi Andoro in Monako) prisilila k spoštovanju davčnih zakonov Unije, sicer bo ukrepala sama.

Premožnejši državljani in vodilni v nekaterih podjetjih v Nemčiji so prelivali denar od utaje davkov v majhno evropsko kraljevino. V Lichtensteinu živi 35.000 ljudi, bančni sektor pa ustvari tretjino domačega proizvoda. Danes so se s protestom odzvali na napad na njihovo suverenost.

Nemška kanclerka Angela Merkel pa vztraja pri dogovoru, podobnem tistemu z ZDA, ki so obveščene o vseh ameriških nakazilih v Liechtenstein. V Evropi, kjer so bančni podatki zaupni v Belgiji, Avstriji in Luksemburgu, prave volje za rešitev do zdaj ni bilo.

Utaja davkov ni kaznivo dejanje
V Liechtensteinu, podobno kot v Švici, utaja davkov ni kaznivo dejanje, ampak je zgolj prekršek. Na udaru naj bi se kmalu znašle tudi švicarske banke, a bi bil uspeh proti evropskim davčnih oazam le pirova zmaga, saj davčnih oaz po svetu zlepa ne bo zmanjkalo.

Poleg Liechtensteina sta v Evropi davčni oazi še Andora in Monako, vse skupaj pa je zaradi nesodelovanja v začetku meseca v svojem poročilu okrcala Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj.

B. T.