Po Židanovih besedah se sprememba dela nadzornih organov letos odraža v vodenju več kot 5.000 davčnih nadzorov s področja sive ekonomije, potem ko jih je bilo v celotnem lanskem letu 1.400. Preventivnih pregledov, ki jih od 1. julija izvaja carinska uprava, pa je bilo do zdaj že 14.700.
Poleg tega je bilo letos že 11.700 prijav, povezanih s sivo ekonomijo, lani pa jih je bilo podanih 4.209. Ministru se zdi neverjeten tudi odziv javnosti. Ankete namreč kažejo, da ukrepe države na področju sive ekonomije podpira kar 70 odstotkov prebivalcev. Potem ko so inšpektorji lani ugotavljali do 40 odstotkov napak, jih zdaj le še okoli šest odstotkov, je še nanizal Židan.

V številnih dejavnostih po novem prijavljajo neobičajno visoke prihodke, je dodal. Počitniški domovi so denimo do zdaj v letni primerjavi prijavili 270 odstotkov več prometa. Poleg tega je državi uspelo v tretjem četrtletju po njegovih podatkih na letni ravni pobrati 16,5 odstotka več DDV-ja, kar mesečno nanese okoli 30 milijonov evrov več, kot so načrtovali, je pristavil. Vlada pa bo v četrtek predvidoma sprejela še drugi sveženj ukrepov.

Kopica ukrepov proti sivi ekonomiji
Četrtek bo, tako Židan, tudi dan D za davčne blagajne. "Če mene vprašate, je vseeno, kaj imamo. Pomembno je, da zajamemo vse in da zadevo izpeljemo čim prej. Jasno je, da bomo morali v prihodnje izpopolnjevati kateri koli sistem," je poudaril minister.
Ministrski zbor bo v četrtek najverjetneje prižgal zeleno luč tudi prepovedi paragonskih blokov pri izdajanju računov, kar pomeni, da se računom, napisanim na roko, obeta konec, odločal pa bo še o dodatnem omejevanju plačevanja z gotovino, ki je "leglo sive ekonomije ali celo kriminalnega delovanja", je še naštel Židan.
Večje omejitve naj bi po novem veljale tudi za gotovinska plačila fizičnih oseb. Poleg tega je predviden še sprejem predlogov zakonov o preprečevanju zaposlovanja in dela na črno ter o inšpekciji dela.

Po zadnjih podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, ki jih je nanizal minister, v Sloveniji ponikne 24 odstotkov javnega denarja, v Evropi pa 18 odstotkov.