Delodajalci tako po samskih domovih iščejo delavce za delo v tujini, ponujajo jim minimalna plačila za delo na gradbiščih v Avstriji in Italiji. Delodajalci svoje ponudbe posredujejo tudi zavodu za zaposlovanje, nihče pa jih ne preverja. Zgodi se lahko celo, da brezposelnega, ki ne sprejme ponudbe delodajalca, o katerem je bil zavod obveščen, da ne plačuje delavcev, izbrišejo iz registra brezposelnih.

Tako raste število dvomljivih agencij in podjetij, v ozadju pa je pogosto prekupčevanje z delovno silo oziroma trgovina z ljudmi. Vse več je opeharjenih delavcev, ki se jim je iz tujine uspelo vrniti, so pa tudi takšni, ki obtičijo v tujini brez denarja in možnosti vrnitve.

Na Dunaju prejeli le toliko plače, da so lahko pokrili stroške
Novinarka TV Slovenija Vanja Kovač je našla peščico pogumnih, ki so bili o svoji izkušnji pripravljeni spregovoriti. Eden izmed delavcev, Mistafa Avdihodžić, je povedal, da se je po propadu Vegrada odločil, da se bo znašel sam, in tako je sprejel ponudbo Admirja Hodžića, prek katerega je odšel na Dunaj. Njegov sodelavec Reuf Bešić je pojasnil, da so delali vsak dan, tudi sobote in nedelje, stanovali so v majhni sobi s kopalnico, kuhinje niso imeli.

Delati so začeli septembra lani, precej svojega denarja pa so porabili za hrano, zaslužili pa so zelo malo. Za skoraj 400 ur dela v dveh mesecih so prejeli samo del obljubljenega plačila, ki je komajda zadostovalo za pokritje stroškov v Avstriji. Delodajalec se je izgovarjal, da tudi sam ni dobil plačila, a so se delavci pozanimali in izvedeli, da je on dobil plačano vse. Koliko je zaslužil z njimi, delavci ne vedo, vedo pa, da je v Avstriji delo na gradbišču plačano po 15 evrov na uro.

"Tudi to obliko trgovine z ljudmi bo treba prepoznati"
Vodja društva Ključ za boj proti trgovini z ljudmi Katjuša Kodele Popovič je povedala, da je ena izmed oblik trgovine z ljudmi tudi prisilno delo delavcev v gradbeništvu. Pristojni državni organi si po njenih besedah zatiskajo oči, in boji se, da bo minilo vrsto let, preden bo prisilno delo v gradbeništvu prepoznano kot oblika trgovine z ljudmi. "Če poznamo načine pridobivanja žrtev trgovine z ljudmi, ne glede na to, za kakšno delo gre pri izkoriščanju, vidimo, da se delavce v gradbeništvu pridobiva na enak način kot druge žrtve. Pridobiva se jih s preslepitvijo, z lažnimi obljubami."