V. d. glavnega inšpektorja na inšpektoratu za delo Luka Lukić je predstavil nekatere inšpekcijske nadzore in izrečene ukrepe delovnega inšpektorata v zadnjih mesecih.

Inšpektorji za delo so v zadnjih mesecih obravnavali primera dveh slovaških podjetij, Perta in Stominus, ki posredujeta delavce slovenskim podjetjem. Tako so preiskovali podjetja Tomplast, Nimrod, Mahle Bovec in Mahle Komen, Perutnina Ptuj, Marles hiše, Engrotuš, Plamtex, Iskra ISD – strugarstvo, Dondon, Kovinoplastika Lož in Veplas.

Stominus in Pertas sta jim posredovala 379 delavcev, pretežno iz Srbije, BiH-a in Severne Makedonije, nekaj pa tudi iz Ukrajine.

Ugotovili so kar nekaj kršitev. To so izplačila pod minimalno plačo, prekoračenja delovnega časa in neizplačila za nadurno delo, kršitve pri počitku, delavci niso imeli ustreznega statusa ali so delali s ponarejenimi obrazci.

Številne prepovedne odločbe so bile izdane tudi, ker Stominus in Pertas nista več imela dovoljenja za opravljanje dejavnosti posredovanja dela na Slovaškem. Zaradi nedostave dokumentacije in neizvrševanja prepovedne odločbe so bili izdani plačilni nalogi.

"Zadeve smo že predali policiji. Na podlagi zbranih informacij smo v nadzoru odkrili 379 delavcev, od tega 138 v enem večjih slovenskih trgovcev, podjetju Engrotuš. Zato smo na podlagi teh posredovanih delavcev februarja naredili bolj poostren nadzor v Engrotušu, ki smo ga opravili skupaj s finančno upravo (Furs), in tukaj je treba poudariti, da je bila njihova pomoč ključna. Odkrili smo celo vrsto nepravilnosti, ki pa so tako velike, da nekoliko že presegajo naša prekrškovna pooblastila. Zato smo se odločili podati kazensko ovadbo zoper odgovorne v podjetjih Stominus, Pertas in odgovorne ljudi v podjetju Engrotuš," je pojasnil Lukić in navedel, da so med drugim odkrili ekscesne kršitve delovnega časa.

"Več delavcev je mesečno opravilo od 200 do 210 delovnih ur. Rekorder v Tuš marketu Preserje pa je v enem mesec opravil kar 413 ur," je navedel.

V postopku so tudi ugotovili, kot je dejal, da se najemniki delavcev predstavljajo kot naročniki domnevnih storitev.

"Mi smo prepričani, da gre za posredovanje delavcev, in ne za opravljanje storitev, kot želijo prikazati. V Engrotušu so našim inšpektorjem tudi izpovedovali, da te ure niso ure, temveč oni merijo storitve po metrih napolnjenih polic. In te ure so potem referenca, na podlagi katere naj bi se preračunali metri napolnjenih polic. Mi smo prepričani, da bi morali odgovorni v Engrotušu odgovarjati za kršitev temeljnih pravic delavcev. Delo v obsegu 413 ur v enem mesecu je pač kršitev temeljnih pravic delavcev," je poudaril in pojasnil, da so podali kazensko ovadbo zoper odgovorne osebe v obeh slovaških podjetjih in dve osebi v vodstvu Engrotuša, ki sta imeli pregled in sta bili seznanjeni z nadurami oziroma metri polic, ter zoper odgovorno osebo v eni od poslovnih enot, ki se je krivo izpovedala.

Posredovanje delavcev bo prioriteta inšpektorata

"Delodajalci se skušajo skrivati za odgovornostjo, da prevalijo vse na nekega sumljivega izvajalca, za katerega zelo dobro vedo, da je sumljiv. Noben odgovoren človek na tak način ne bi kupil avta ali pa nepremičnine, ker bi takoj posumil, da nekaj ni v redu. Če delodajalec gleda na delavce kot na neko potrošno robo, ki jo pač kupiš pri nekem sumljivem človeku, ker je ta človek, ki stoji za temi podjetji, stari znanec inšpektorata in tudi policije, potem se je mogoče tudi tu vprašati, zakaj se ga delavci izogibajo v najširšem možnem loku," je poudaril Lukić.

"Posredovanje delavcev je ena od naših prioritet in te stvari bomo nadzorovali. Nekaj našega dela je na podlagi prijav, nekaj ga bo pa tudi na podlagi uradnih dolžnosti ali pa mogoče informacij, ki jih prejme malo drugih organov, ali pa nekih zanesljivejših informacij, ki jih prejmemo drugje," je še dodal.

Engrotuš prekinil pogodbo s Stominusom

V Engrotušu so pojasnili, da po opravljenem nadzoru še niso prejeli odločbe, zato vsebine ne morejo komentirati. "Inšpektorat za delo smo pozvali, naj nas seznani z ugotovitvami, ki jih je predstavil v medijih," so dodali.

Ob tem so pojasnili, da so imeli s Stominusom sklenjen dogovor za posredovanje delavcev za opravljanje storitve polnjenja polic, ki pa so ga torej že prekinili.

Stominusu odvzeto dovoljenje za posredovanje dela

Stominus je kot agencija za posredovanje dela na Slovaškem registriran do 16. decembra 2021, od tedaj naprej pa je voden kot gospodarska družba brez dovoljenja za opravljanje te dejavnosti. V Sloveniji je imel podružnico, registrirano kot agencijo za opravljanje dejavnosti posredovanja delovne sile, do 3. novembra lani. Ministrstvo za delo ji je to dovoljenje nato odvzelo in jo izbrisalo iz registra za posredovanje dela, a ima pravico posle dokončati do 2. aprila.

Številne prijave z RTV Slovenija

Med medijsko odmevnejšimi nadzori, ki jih je inšpektorat za delo opravil v zadnjem času, sta bila nadzor nad RTV Slovenija, ki naj bi po poročanju STA-ja pokazal na prikrita delovna razmerja – ko delavec opravlja enake naloge v enakem obsegu kot zaposleni, a delo opravlja prekarno kot honorarni sodelavec, ob neustreznih pogojih ter čezmerno nadurno delo.

"RTV Slovenija smo obiskali, ker je bilo iz zavoda, to lahko povem, toliko prijav, da če ne bi bilo nadzora, bi že vse skupaj mejilo na malomarnost. Kar nekaj teh prijav je bilo pa zelo dobro utemeljenih in tudi podkrepljenih z dokazili," je pojasnil Lukić in dodal, da je ena od prioritet inšpektorata, ko prejme večje število prijav, da opravi nadzor.

Na inšpektoratu za delo so sicer v torek potrdili izvedbo nadzora, a odprtih postopkov niso želeli komentirati. Lukić je tedaj dejal, da že prve ugotovitve kažejo na večje število prekrškov s področja delovnih razmerij. "Po ugotovitvah v tem nadzoru se je RTV Slovenija z vidika delavskih pravic vrnil dobro desetletje nazaj, preden so se aktivirali sindikalni boji," je dejal v torek.

Na RTV Slovenija pa so v torek v odzivu zapisali, da se očitki inšpektorata nanašajo na okoliščine, ki pomenijo večjo korist za delavca. Nekateri primeri pa da so nastali v času nekdanjega generalnega direktorja Igorja Kadunca. Ta je očitke zavrnil

Ministrstvo za delo postalo ministrstvo za delavce

Državni sekretar na ministrstvu za delo Dan Juvan je po poročanju STA-ja izrazil zadovoljstvo, da je inšpektorat začel delati bolj proaktivno, ob tem pa spomnil na obljubo Levice ob prevzemu mandata, "da bo to ministrstvo postalo ministrstvo za delavce".

Po njegovih besedah to problematiko obravnavajo tudi s spremembami zakonodaje. Pri tem je spomnil na v četrtek v DZ-ju sprejeti zakon o čezmejnem izvajanju storitev, ki določa dodatne pogoje o izvajanju čezmejnih storitev tujih podjetij v Sloveniji.

Poleg tega so poslanci v četrtek opravili tudi drugo branje predloga novele zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, ki ureja vprašanje evidentiranja delovnega časa. "Verjetno danes tudi ta primer, ko smo ugotovili, da nekateri delavci delajo od 300 do 400 ur mesečno, priča o tem, kako pomembno je, da so evidence o delovnem času verodostojne in dostopne inšpektoratu," je poudaril.

Spomnil je še, da je ministrstvo s socialnimi partnerji začelo tudi pogovore o agencijskem delu. Želijo si njegove omejitve, ustreznejše definicije in večjih pravic agencijskih delavcev.

Radi bi obravnavali tudi problematiko konkuriranja tujih agencij na slovenskem trgu dela, je sklenil Juvan.