"Do danes nisem prejel enega strokovnega dokumenta, ki bi rekel, da investicijska vrednost, kot je danes ali kot je bila pred tremi leti, ni realna in da je precenjena," je dejal Dermol, ki je Termoelektrarno Šoštanj (Teš) vodil od maja 2013 do novembra 2014, ko ga je s tega mesta odpoklical Holding Slovenske elektrarne (HSE).

Ob tem je pojasnil, da je bila leta 2011 javna skrivnost, da so pri neki nemški mednarodni svetovalni družbi naročili študijo, ki bi se opredelila do vrednosti projekta. V njej so zapisali, da bi projekt leta 2008 ocenili za 5,7 odstotka nižjo ceno, kot so jo takrat v Tešu, če pa bi projekt ocenjevali leta 2009, torej po podpisu pogodbe z Alstomom, pa bi jo ocenili za 2,3 odstotka višjo ceno, kot je bila znana takrat.

Po njegovih besedah je cena rasla zaradi podpisanih aneksov in da so že pri pripravi petega naložbenega programa vedeli, da je vrednost narasla, a so vanj vseeno zapisali 1,3 milijarde evrov.

Cena premoga le izhodiščna ob določenih pogojih
Dermol je v predstavitvi - člani komisije niso prišli do vprašanj, zato bo pred komisijo vabljen znova - s prstom pokazal na HSE, ki da kroji poslovanje Teša. HSE po njegovih pojasnilih določi ceno električne energije, kuponov CO2, proizvodnjo iz posameznih tehnoloških enot in potrdi ceno premoga. "HSE določi vhodne podatke za Teš," je poudaril in dodal, da če se HSE odloči, da bo v Tešu 50 milijonov evrov izgube, potem ta bo.

Glede zaveze o ceni premoga (2,25 evra za gigadžul) je pojasnil, da je bila to izhodiščna cena, izpolnjena ob določenih pogojih, bistven je bil projekt izvoznega jaška v premogovniku. Leta 2013 je sicer pod pritiskom privolil v višjo ceno premoga, je dejal.

Dotaknil se je tudi priprave šestega naložbenega programa (tega so oktobra poslali na vlado) in tudi tu s prstom pokazal na HSE: ta je namreč dal vhodne podatke, ko so program poslali vladi, pa na vlado pisal, da ga ni mogoče potrditi, ker je nujna preveritev vhodnih podatkov, da bodo cene realne in verodostojne.

Sanacija je mogoča?
Eberlinc, ki je Teš kot v. d. direktorja vodil od novembra 2014 do novembra 2015, je pojasnil, da šesti naložbeni program ni bil usklajen z vsemi deležniki. Zadnja različica, ki je bila usklajena in januarja lani posredovana tudi na vlado in finančnim institucijam, je nastala decembra 2014, v času Eberlinčevega vodenja.

Po njegovih besedah se je njegovo vodenje usmerilo v prevzem bloka, sanacijo težav, ki so že bile v Tešu, ter v začetek resne racionalizacije in optimizacije poslovanja. Ti ukrepi bodo imeli, če se bodo izvajali dosledno, pozitiven učinek na poslovanje. Ob upoštevanju vseh prihrankov je bil projekt ob njegovem odhodu iz Teša ocenjen na 1,413 milijarde evrov.

Glede odbora za aktivni nadzor projekta, katerega član je bil, še preden je postal direktor, je pojasnil, da je ta poročal HSE-ju, ni pa imel funkcije, da bi se opredelil do odstopanj in opozoril glede podražitve, ki so do njih prišla.