"Projekt Teš 6 že od začetka spremlja negativna avra. Ključno je, da se lastniku predstavi dejansko stanje na projektu," je na novinarski konferenci Holdinga slovenske elektrarne po poročanju Financ dejal direktor družbe Blaž Košorok. "Prišlo je do odstopanj od zavez, ki so bile dane v pogodbi z državo. Dane so bile štiri zaveze. Na današnji dan vemo, da dve izmed teh komponent ne bosta izpolnjeni. Vrednost projekta in rok izgradnje. Cena bo višja. Gre za medsebojno povezani stvari. Bolj kot oddaljujemo začetek poskusnega obratovanja, dražji je projekt," je dodal Košorok.

Košorok je še pojasnil, da je bilo plačanih nekaj več kot 900 milijonov evrov, vsa posojila pa so že počrpana. "Računamo, da bo objekt začel poskusno obratovati novembra 2015, moral bi aprila tega leta," je dejal Košorok. "Znašli smo se v precej neprijetni situaciji. Da stvari niso takšne, kot bi morale biti, sem izvedel v začetku tega leta. Prejšnje poslovodstvo bi lahko storilo več, kot je." Zdaj bo treba poiskati nove vire financiranja, je še dejal Košorok.

Dermol napoveduje nova pogajanj z Alstonom
Sedanji direktor Teša 6 Peter Dermol je dejal, da je bila vrednost projekta 1,44 milijarde evrov, ko je on prevzel vodenje. "Ko sem nastopil mandat, smo takoj pristopili k izdelavi ocene stanja na tri presečne datume, dan, ko je bila podpisana pogodba z državo. Ugotovili smo, da je takrat vrednost znašala 1,4 milijarde evrov, prav tako se je vedelo, da smo v zaostanku pri gradnji. Naslednji datum je bil 10. april, ko sem prevzel vodenje Teša. Takrat je bila vrednost 1,44 milijarde evrov, rok za dokončanje del pa spet podaljšan. Približno enako oceno smo ugotovili 10. maja." Projekt naj bi sicer stal 1.302.492.000,30 evrov.

Dermol je pojasnil, da so podražitve povzročila tudi dodatna gradbena dela, teh je za nekaj manj kot 10 milijonov evrov. Prišlo je do preplačil Primorju, pišejo Finance, določene so tudi rezerve za tožbe podizvajalcev, od katerih so eno že izgubili. "Velika odstopanja smo ugotovili na sami opremi, ocenjujemo, da bo dodatnih stroškov za 58 milijonov evrov. Zavzeli se bomo, da bomo ta strošek znižali," je še povedal Dermol.

Dermola pa je najbolj zmotila urna postavka za varilce. Kot je dejal, so imeli varilci v primeru Hilde Tovšak 32 in več evrov na uro, medtem ko hišni varilci stanejo 16 evrov na uro. Dermol je še poudaril, da je njihova prva naloga novo odprtje pogajanj z Alstomom.

Tot zavrača navedbe Dermola in Košoroka
Projekt Termoelektrarne Šoštanj (Teš) je bilo še januarja mogoče zaključiti v okviru danih zavez, je v današnjem sporočilu za javnost poudaril nekdanji direktor Teša Simon Tot.

Ekipa Teša pod njegovim vodstvom in ekipa projekta Teša 6 pod vodstvom Mirana Žgajnerja sta do 18. januarja izvajali vse dejavnosti za potek investicije v začrtanih okvirih in se intenzivno izpogajala z dobavitelji za nižje cene. "Vse to z namenom, da se projekt izvede v skladu z zavezami in v skladu s pogodbo med Tešem in Republiko Slovenijo," je poudaril Tot, ki zavrača navedbe zdajšnjega direktorja Teša Dermola in generalnega direktorja HSE-ja Košoroka glede premalo ocenjenih stroškov financiranja in drugih stroškov, ki so bili premalo upoštevani.

Po Totovih pojasnilih so bili zajeti vsi stroški, tudi tisti, ki so posledica podpisanih aneksov z Alstomom, s katerimi da so preprečili, da se ni zgodil popolni suspenz in prekinitev pogodbe, kot je bilo to določeno v osnovni pogodbi iz leta 2008 in 2009 in ki ju je podpisal tedanji direktor Teša Uroš Rotnik.

"Upoštevati je treba trditev, ki sta jo navedli sedanji vodstvi HSE-ja in Teša, da se je zaradi zamud pri izdaji državnega poroštva zamaknil tudi začetek obratovanja Teša 6, in sicer v leto 2016. To posledično pomeni, da so stroški financiranja v letu 2015 po novem v celoti del investicije in ne več rednega poslovanja," je navedel Tot in dodal, da to ne pomeni, da bo Teš za to potreboval 51,3 milijona evrov dodatnih sredstev, kot želijo prikazati.

Obveza Teša je, da zagotovi lastni delež pri financiranju projekta, saj je do zdaj in bo tudi v prihodnje moral to moral zagotavljati iz lastnega poslovanja. "To pa pomeni izboljšati stroškovno učinkovitost poslovanja in to predvsem na stroških dela in storitev," je poudaril Tot in dodal, da "v tem kontekstu lahko razumemo virtualno povečevanje stroškov financiranja sedanjega vodstva Teša kot alibi za neaktivno vodenje stroškovne politike".

Strokovne komisije ministrstva pa naj naredijo analizo poročil "predhodnikov in teh danes, pa bo slika jasna, kaj je s projektom in zakaj so težave".

"Že ob podpisu se je vedelo, nekaterih zavez ne bo mogoče uresničiti"
Vodja odbora za aktivni nadzor nad Tešem 6 Marko Tandler pa je dejal, da se je že ob podpisu pogodbe vedelo, da nekaterih zavez ne bo mogoče uresničiti. "V letu 2013 so se pokazali prvi indici, da stvari niso takšne, kot bi morale biti. Ugotovili smo, da se je že ob podpisu pogodbe z državo vedelo, da zavez glede cene projekta in rokov ni mogoče uresničiti." Tandler je še dejal, da so ugotovili, da je bil nadzor na gradbišču pomanjkljiv in da se niso upoštevala pravila glede javnega naročanja.