Dobiček bank pred obdavčitvijo se je v prvih desetih mesecih letošnjega leta v primerjavi z istim obdobjem lani povečal za 14,6 odstotka, na 929,8 milijona evrov, povečanje pa izvira iz dohodkovnega dela oz. neto obresti, so sporočili z Banke Slovenije. Neto oslabitve in rezervacije so se glede na lani nekoliko povečale, vendar so glede na ustvarjeni dohodek še vedno zelo nizke.

Banke so ustvarile za polovico več bruto dohodka. Neto dohodek se je več kot podvojil, kar je posledica visoke rasti neto obrestnih prihodkov. Ti so lanske v primerljivem obdobju presegali za dobrih 100 odstotkov. K njihovemu povečanju so prispevale izrazito višje ravni obrestnih mer oz. cenovni učinki na aktivi.

Sorodna novica Banka Slovenije za letos napovedala nižjo gospodarsko rast, a tudi nižjo inflacijo za prihodnje leto

Medtem je bilo prilagajanje obrestnih mer za vloge majhno in zadržano. Neto neobrestni prihodki so zaostali za lanskimi, podobno neto opravnine, vendar je bilo to zmanjšanje v primerjavi s povečanjem neto obresti zelo majhno. Rast operativnih stroškov bank je ostala zmerna.

Vloge nebančnega sektorja so ostajale kljub manjšemu letošnjemu prilivu stabilen vir financiranja bančnega sistema, njihova struktura ročnosti pa se spreminja v naraščanje vezanih vlog. Do oktobra so manj kot v primerljivem obdobju lani rasle vloge gospodinjstev, saj visoka inflacija in življenjski stroški zmanjšujejo možnosti za varčevanje, na to so negativno vplivale še vremenske ujme.

Medletna rast vlog gospodinjstev se je po lanski krepitvi do oktobra upočasnila na 4,7 odstotka, medtem ko je medletna rast vlog nefinančnih družb ostala volatilna in je oktobra znašala 8,8 odstotka, kar je enako povprečju rasti zadnjih petih let. Večina bank je v pomladnih in poletnih mesecih nekoliko zvišala obrestne mere za vezane vloge, kar je spodbudilo varčevalce k vezavi sredstev za daljše obdobje.

Skoraj vsa potrošniška posojila sklenjena s fiksnimi obrestnimi merami

Med naložbami bank se je do oktobra ob višjih ravneh obrestnih mer zmanjšal obseg posojil nebančnemu sektorju. Oktobrsko medletno znižanje je znašalo 1,6 odstotka, kar predstavlja največje medletno krčenje v zadnjih sedmih letih. Medletna rast posojil podjetjem je v večini skupin dejavnosti in velikostnih skupin gospodarskih družb postala negativna. Močno se je znižala tudi rast posojil za namen financiranja obratnih sredstev. V mednarodni primerjavi je bil medletni upad z –2,5 odstotka nižji od povprečja evrskega območja.

Sorodna novica Banke so v zadnjih šestih mesecih več kot podvojile dobiček

Ob letošnji zmerni krepitvi tekočega kreditiranja gospodinjstev so večino povečanja obsega predstavljala potrošniška in preostala posojila, medletna rast obsega posojil gospodinjstvom pa se je oktobra znižala. S 3,3 odstotka je še naprej je presegala povprečje evrskega območja.

Obseg novih stanovanjskih posojil je bil do oktobra stabilen, a precej nižji kot v preteklih dveh letih. V mesečni in medletni primerjavi je njihov obseg stagniral. Medletna rast stanovanjskih posojil se je do oktobra močno znižala, na 0,8 odstotka, in približala povprečju evrskega območja.

Večina novoodobrenih stanovanjskih posojil je bila letos do oktobra sklenjena s fiksnimi obrestnimi merami. Tekoče kreditiranje gospodinjstev s potrošniškimi posojili se je še naprej krepilo, njihov obseg v stanju pa se je najbolj povečeval zlasti od začetka julija, ko veljajo spremenjene makrobonitetne omejitve kreditiranja potrošnikov.

Medletna rast potrošniških posojil se je do oktobra močno okrepila, na 9,7 odstotka, in povprečje evrskega območja pri 2,9 odstotka vidno presegla. Skoraj vsa novoodobrena potrošniška posojila so bila sklenjena s fiksnimi obrestnimi merami.

Za zdaj brez negativnega vpliva zaradi avgustovskih poplav

Kazalniki kakovosti bančnih naložb se v zadnjih mesecih ohranjajo na doseženih ugodnih ravneh. Povečano breme servisiranja dolga predvsem v sektorju podjetij ter povzročena škoda v avgustovskih poplavah se do zdaj niso odrazili v poslabšani kakovosti portfelja bank.

Sorodna novica Skupina NLB v prvem devetmesečju ustvarila 387 milijonov evrov dobička

Deleži nedonosnih izpostavljenosti se ohranjajo na zgodovinsko nizkih ravneh, v donosnem delu portfelja pa se nadaljuje prerazporejanje iz skupine s povečanim v skupino z najmanjšim kreditnim tveganjem. Na visoki ravni in brez večjih sprememb v zadnjih štirih letih pa ostaja skupna pokritost kreditnega portfelja z oslabitvami in zavarovanji.

Likvidnost bančnega sistema se je letos do oktobra izboljšala, kapitalski položaj sistema je soliden. Kapitalski količniki bančnega sistema so se v tretjem četrtletju leta glede na konec leta 2022 povečali. Količnik skupne kapitalske ustreznosti na konsolidirani ravni se je povečal na 19,3 odstotka in količnik CET1 na 16,6 odstotka.

Povečanje kapitalskih količnikov je posledica zmanjšanja tveganju prilagojene aktive in povečanja regulatornega kapitala zaradi zadržanih dobičkov in zmanjšanja izgub iz naslova vrednotenja dolžniških vrednostnih papirjev. Količniki kapitalske ustreznosti so se povečali pri večini bank, s čimer so se povečali tudi presežki nad dodeljenimi kapitalskimi zahtevami.