Predvsem so se podražile bančne delnice. Sezona objav četrtletnih dobičkov v ZDA se medtem bliža koncu, dobički so skoraj 90 odstotkov višji kot lani, a so bili ob tem vlagatelji vseeno zadržani. "Tehnološka podjetja so konec julija objavila rekordne četrtletne rezultate, a hkrati opozorila, da se rast dobičkov umirja, zato je sledil rahel popravek delniških tečajev. Trgi morajo zdaj na novo ovrednotiti posamezna podjetja, saj je jasno, da velikani, kot so Google, Apple in Amazon, v tem četrtletju ne bodo dosegali takšnih stopenj rasti. Fed je medtem nakazal, da so vlagatelji lahko vsaj še dve leti precej mirni glede obrestnih mer in da inflacijo jemlje kot tranzicijsko, bo pa začel razmišljati o spremembi denarne politike v smislu zmanjševanja programa odkupovanja obveznic. Skratka, ameriška centralna banka nas malce pripravlja na zategovanje pasu, a za zdaj to počne zelo preudarno," nam je povedal Tomislav Apollonio iz Nove KBM.

Nas v kratkem čaka večji popravek navzdol?
Zanimiv pogled na prihodnost je ponudil Julian Emanuel iz finančne družbe BTIG. Opozarja namreč, da sinhrono naraščanje indeksov S&P 500 in Nasdaq v koraku z indeksom volatilnosti naznanja, da bo v nekaj tednih sledila od 10- do 15-odstotna korekcija: "Po začetku leta 2018 je to vedno napovedovalo korekcijo, nazadnje lani septembra. Menim, da se bo zgodovina ponovila," je Emanuel povedal za CNBC. Prav lahko se torej zgodi, da bo indeks S&P 500, ki je trenutno malo nad 4400 točkami, pogledal pod 4000 točk, še posebej če bo število okužb nenehno naraščalo in bo to vplivalo na nižjo pričakovano gospodarsko rast. Posebej ranljiv naj bi bil tehnološki sektor, pri katerem so trenutna vrednotenja zelo visoka.

Donosnosti obveznic ob koncu tedna navzgor
Na trgu obveznic je bilo precej pestro. Izstopalo je dogajanje z nemškimi obveznicami, katerih donosnost se je vzdolž celotne krivulje donosnosti spustila v negativno območje, tudi pri 30-letni obveznici. Pri desetletni se je zahtevana znižala v sredo na najnižjo točko po januarju in zdrsnila tudi pod -0,50 odstotka oziroma pod mejo, kjer ima ECB že nekaj časa postavljeno depozitno obrestno mero. Podobna gibanja so bila v prvi polovici tedna tudi pri ameriški obveznici, potem ko je indeks ISM pokazal, da se je rast ameriške proizvodnje v juliju upočasnila drugi mesec zapored, svoje pa so dodali tudi vse bolj skrb vzbujajoči podatki o širjenju delta različice koronavirusa. Pri najbolj opazovani desetletni ameriški obveznici je donosnost zdrsnila na 1,15 odstotka. Toda ob koncu tedna je sledil preobrat in donosnost najpomembnejšega vrednostnega papirja na svetu se je povzpela na 1,30 odstotka.

Rast cen naj bi se umirila
Evrska inflacija se je julija zvišala z 1,9 na 2,2 odstotka, a projekcije kažejo, da se bo rast cen umirila. Med državami so velike razlike, od 4,9-odstotne inflacije v Estoniji ali 3,1-odstotne v Nemčiji do 0,9-odstotne v Italiji ali 0,6-odstotne v Grčiji. V Sloveniji je bila inflacija prejšnji mesec 2,0-odstotna. Zakaj tako velike razlike med državami? Matic Petriček iz analitskega oddelka Banke Slovenije za Radio Slovenija: "Razlike izvirajo iz naslova lokalnega odziva na epidemijo in posledic epidemije v posameznih članicah ter lokalnih začasnih bazičnih učinkov, kot je znižanje DDV-ja v Nemčiji." Pri BS-ju menijo, da je višja inflacija začasen pojav. Dokler dejavniki na ponudbeni strani ne bodo izzveneli, tudi ne bomo mogli trditi, da je inflacijski cilj dosežen. "Inflacija v juliju, ki začasno presega dva odstotka, še ne pomeni, da smo dosegli cilj, ki je zdaj simetrično pri dveh odstotkih."

Ljubljanska borza letos za 30 odstotkov v plusu
Osrednji delniški indeks Ljubljanske borze SBITOP (1185 točk), ki je v ponedeljek porasel že deveti dan zapored, se je v sredo zaradi Petrolovih delnic pričakovano obarval rdeče (-0,7 %), a je na tedenski ravni vseeno naredil nov korak naprej. Tomislav Apollonio: "Dogajanje na domačem trgu zaznamuje izplačilo dividend. V sredo je bil tako pri Petrolovih delnicah prvi dan trgovanja brez upravičenja do dividend. Opažamo, da številni dividende reinvestirajo, svoje so naredile tudi ležarine na depozitih, tako da se vse več neprofesionalnih vlagateljev odloča za nakupe delnic slovenskih blue-chipov." Kakor koli, na Ljubljansko borzo se je končno vrnila rast, indeks SBITOP je trenutno zajetnih 30 odstotkov višje kot na začetku leta. Na Wall Streetu je bila medtem rast 18-odstotna, merjeno z indeksom S&P 500.