Med strateškimi cilji, ki jih navaja dogovor, je npr. povečanje skupnih javnih in zasebnih sredstev za znanstvenoraziskovalno, razvojno in inovacijsko dejavnost na najmanj 2,8 odstotka BDP-ja do 2027, pri čemer naj bi javna sredstva dosegla najmanj 1,0 odstotka BDP, zasebna pa najmanj 1,8 odstotka BDP-ja. Ob tem naj bi si prizadevali za dodaten dvig po 2027.

Med cilji so tudi izboljšanje raziskovalnega, inovacijskega in poslovnega okolja, debirokratizacija in davčna razbremenitev na področju raziskav in razvoja.
Omenja se krepitev izobraževanja vrhunskih kadrov, kar bo omogočilo širitev področij raziskav, razvoja in inovacij tako univerzah, raziskovalnih zavodih s stabilnim financiranjem in v gospodarstvu ter javni upravi.

Podpisniki obljubljajo okrepitev izvajanja strateških dokumentov na področju raziskav in razvoja ter sofinanciranje vzpostavitve pilotnih centrov in demonstracijskih objektov, obenem pa tudi pospešitev povezovanja raziskovalnih organizacij, visokošolskega sistema in gospodarstva.

Zaveza je tudi učinkovita nova Agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost z dodatnimi sredstvi za njeno delovanje. Ta agencija bi do 2030 pripravila akcijski načrt za raziskovalno in inovacijsko dejavnost ter spremljanja njegovo izvajanje.

Med zavezami je še ustanovitev posebnega sklada za financiranje vseh faz razvoja inovativnih podjetij, ki bo izboljšal dostop do financiranja in izboljšal prenos inovacij v gospodarstvo. Sklad bi se financiral iz evropskih sredstev, sredstev mednarodnih razvojnih bank in z denarjem zasebnih vlagateljev.

Šimonka: Verjamem, da ne bo mrtva črka na papirju

Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Tibor Šimonka je ob podpisu poudaril, da je inovativnost ključ za dvig dodane vrednosti v gospodarstvu. Podpisniki verjamejo, da je mogoče povprečno dodano vrednost s trenutnih 58.000 evrov do 2030 dvigniti na 88.000 evrov. Za ta cilj je po besedah Šimonke treba pospešiti vlaganja v raziskave in razvoj ter uskladiti interese vseh deležnikov. Ker dogovor vsebuje konkretne cilje, Šimonka verjame, da ne bo le mrtva črka na papirju.

Tudi generalna direktorica GZS-ja Vesna Nahtigal, ki je podpis dogovora označila za zgodovinski dan, je bila optimistična, saj v nasprotju s preteklimi podobnimi dogovori tokratni po njenih besedah vključuje tudi konkretne cilje in pa zaveze vlade. "Cilje lahko dosežemo le skupaj, z roko v roki in ob konkretni podpori države," je poudarila.

Golob: Ni druge poti

Predsednik vlade Robert Golob je spomnil na predvolilne obljube, da je povečanje dodane vrednosti, ki jo ustvarja gospodarstvo, edina pot do večje blaginje v državi. Tokratni podpis vidi kot prvi korak, s katerim se politika pridružuje preostalim trem družbenim sferam na tej poti. Kot je dodal, so v gospodarstvu in na izobraževalno-raziskovalnem področju na to pot že pripravljeni, zdaj se jim pridružuje še politika. Samo naložbe v znanje po Golobovem prepričanju krepijo odpornost slovenskega gospodarstva na krize in prinašajo zadostna javna sredstva za financiranje države blaginje. "Ni druge poti," je zatrdil. Veseli ga, da ambicija po dvigu dodane vrednosti prihaja iz gospodarstva, ne iz politike, kar kaže, da je realna.

Sam meni, da bi lahko dosegli tudi raven 100.000 evrov, rezultati povečanih vlaganj v raziskave in inovacije pa bi lahko pokazali že prej. Ob tem je spomnil tudi na že predvidena povečana sredstva za inovacije in raziskovalno-razvojno dejavnost v državnem proračunu.

Han: Dober temelj za sodelovanje

Gospodarski minister Matjaž Han medtem v dogovoru vidi zelo dober temelj za sodelovanje med znanstvenoraziskovalno sfero, gospodarstvom in državo. "Če bomo znali sodelovati in se poslušati, lahko del gospodarstva prestrukturiramo in ga naredimo propulzivnega," je ocenil. Dodal je, da poleg vlaganj v razvoj potrebujemo tudi sposobnost komercializacije novih rešitev.

Rektor univerze v Ljubljani Gregor Majdič je pojasnil, da morajo biti univerze vključene v okolje, tako domače kot mednarodno, in da morajo usmerjati razvoj države in gospodarstva. Z izzivi, kot so zeleni prehod, digitalizacija, robotizacija in umetna inteligenca, se lahko spoprimemo in jih v svojo korist obrnemo le z znanjem in multidisciplinarnim pristopom, je ugotavljal. Tu imajo vlogo univerze, je dodal.

Predsednik Koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije in prvi mož Kemijskega inštituta Gregor Anderluh pa v podpisu vidi pomemben korak za državo in izraz zavedanja, da je krepitev sodelovanja bistvena za razvoj. K temu procesu bo treba biti po njegovih besedah zavezan dlje časa, saj bo Slovenija sadove današnjega skupnega dela žela šele čez leta. Primeri iz prakse, tako Anderluh, kažejo, da ima Slovenija velik potencial, zdaj pa bodo potrebni akcijski načrti, dodatna sredstva in spodbujanje vrhunskih dosežkov.

Video: Posnetek dogodka