Pogovori med partnerji v žitni verigi v času pred žetvijo in ob njej tradicionalno potekajo na precej povišanih obratih.  Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Pogovori med partnerji v žitni verigi v času pred žetvijo in ob njej tradicionalno potekajo na precej povišanih obratih. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Za najboljši, premijski razred pšenice, ki ima 15 in več odstotkov beljakovin, bodo pridelovalci dobili 185 evrov za tono, za razred A pa 175 evrov. Ceno za razreda B 1 in B 2, ki sta zelo obširna, bodo kupci določali v intervalih. Med 155 in 165 evri bo cena za pšenico kakovosti B 1, za B 2 pa med in 150 in 155 evri. Krmna pšenica ima ceno 140 evrov.

Obeti za letošnjo letino pšenice kažejo na zelo dober pridelek in visoko kakovost. Prodajalci in kupci si želijo, da žetev poteka hitro in brez prekinitev zaradi vremenskih nevšečnosti. V primerjavi z dolgoletnim povprečjem, ki znaša 93 tisoč ton odkupa, je bil lani pridelek nižji, odkup slovenske pšenice pa kar 40 odstotkov nižji. Tatjana Zagorc iz zbornice kmetijskih in živilskih podjetij je za Radio Slovenija pojasnila, da slovenska mlinarska industrija potrebuje okrog 150 tisoč ton pšenice.

Sicer pa je Tatjana Zagorc poudarila, da bo kakovost pšenice letos boljša kot lani. "Hkrati pa upam, da bodo tudi trgovci priznali naklonjenost domači surovini in to upoštevali pri ceni naših izdelkov," je dodala. Mlinarji imajo namen kupiti vso slovensko ponujeno pšenico. Ob normalni letini je to polovica potrebnih količin. Na ceno vplivajo parametri kakovosti, še bolj pa cena na borzah in na okoliških trgih ter kalkulacija Kmetijskega inštituta Slovenije. Pridelovalci so na podlagi lastne cene že predstavili zahteve za letošnjo odkupno ceno.

Pridelovalci upali na "kak evro več"
Glavni pogajalec na strani pridelovalcev Franc Küčan se je strinjal, da dogovor pomeni zadovoljstvo, a dodal: "Najbolj zadovoljni nismo, za kakšen evro, dva bi se še dalo pogovarjati in potem bi bil naš skupni cilj, ki ga zagovarjamo, to je posejati s pšenico v Sloveniji vsaj 35.000 hektarjev površin, bližje." Kmetje vidijo alternativo v pridelavi pivovarskega ječmena, saj so izračunali, da v primerjavi s pšenico kakovosti B 1 za ječmen dobijo 200 evrov več, zato se Küčan boji, da se bodo njive s pšenico prihodnje leto s sedanjih 28.000 hektarjev še skrčile.

Spomnil je tudi, da so leta 2015 od države v okviru programa razvoja kmetijstva dobili spodbudo za povečanje pridelave pšenice 112 evrov na hektar, da bi dosegli cilj vsaj 100.000 ton pšenice za slovenske mlinarje. Za gospodarsko zbornico si Küčan želi, da pripravi svoj del za projekt izbrana kakovost, da bi se prihodnje leto pogovarjali o pšenici za izbrano kakovost, ker bi tako v verigi skupno dosegali boljšo ceno mlinarskih in pekovskih izdelkov, pogačo pa si razdelili enakomerno. "Še bolj pa si želim, da bi se lotili zakona o razmerjih v verigi, kar je EU že uvrstila na dnevni red, takrat bi kmetje dobili pravo ceno in razumno razmerje," pravi Küčan. Za trgovce pa dodaja, da se izmikajo, saj se njihova zbornica pogovarja z velikimi sistemi, to je s tujci, posebnega interesa za domače kmete pa nima.

Cena spodbudna za kmete
Branko Virag
iz Panvite, ki je hkrati pridelovalec in kupec pšenice, saj ima ob svojih 1500 hektarjih še pogodbe s kooperanti, ki pridelujejo pšenico na tisoč hektarjih, se je strinjal, da je kompromis pri ceni primeren. "Letos vsi pričakujemo solidno letino in dobro kakovost, če bodo parametri potrjeni, se bodo kmetje spet odločili posejati pšenico, tako da bi se lahko vrnili na 33.000 hektarjev površin. To bi za slovenske razmere ob uspešni pridelavi pomenilo, da pridemo tudi nazaj na 80.000 ali 90.000 ton slovenske pšenice," je še povedal Virag.

Zadnji dve leti so se pogajalci ob začetku žetve razšli brez dogovora o ceni.

Vipavska pšenica v italijanske kašče
Kakšna bo odkupna cena pšenice?