Kljub temu na ministrstvu za gospodarstvo menijo, da je vladna uredba o oblikovanju cen naftnih derivatov, ki velja do 8. oktobra letos, ustrezna. Kot so povedali za MMC, v tem trenutku ni predvidenih sprememb uredbe.

Model določanja cen naftnih derivatov, ki ga uporabljamo v Sloveniji, temelji na gibanju borznih kotacij cen derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolarja. Uveden je bil predvsem zato, da cene bencina ne bi povzročale visokih inflacijskih pritiskov in da bi sčasoma dosegli evropsko povprečje cen naftnih derivatov.

Če bi se cene oblikovale prosto, bi bile najverjetneje višje
Na vprašanje, kako bi prosto oblikovanje cen vplivalo na konkurenco in porabnike, na ministrstvu za gospodarstvo odgovarjajo, da bi prosto oblikovanje cen naftnih derivatov najverjetneje pomenilo zvišanje drobnoprodajnih cen zaradi zvišanja marž distributerjev.

Na ministrstvu dodajajo, da na podlagi vladne uredbe oblikujejo najvišje prodajne cene, zato posamezni distributerji naftne derivate lahko prodajajo po nižjih cenah od cen, ki se izračunavajo na podlagi vladne uredbe. V praksi se to tudi dogaja predvsem za dizelsko gorivo in za kurilno olje ekstra lahko Koel.

Temeljni razlog za zviševanje drobnoprodajnih cen naftnih derivatov, ki se tako v Sloveniji kot v drugih državah dogaja v zadnjih mesecih, je dvig cen surove nafte in naftnih derivatov na svetovnih borzah, še dodajajo na ministrstvu. Kot trdijo, so na podlagi podatkov o drobnoprodajnih cenah z dajatvami vseh naftnih derivatov v Sloveniji cene nižje od drobnoprodajnih cen v Avstriji in Italiji ter v večini držav EU-ja.

A. M.