Pribitek slovenskih na 10-letne nemške obveznice, ki veljajo za referenčne v območju evra, se giblje pri 4,05 odstotne točke. Donos na španske in italijanske obveznice se je medtem znižal - donos na španske za 0,02 odstotne točke, na 4,93 odstotka, donos na italijanske pa za 0,03 odstotne točke, na 4,55 odstotka.

Kritične so sicer obresti nad sedmimi odstotki, saj po mnenju strokovnjakov državam ne omogočajo več vzdržnega zadolževanja.
Potem ko je evroskupina v ponedeljek zjutraj dosegla dogovor o finančni pomoči Cipru, so se v tujih medijih pojavile špekulacije, da bi bila lahko naslednja država, ki bo prisiljena zaprositi za mednarodno posojilo, Slovenija.

Bloomberg o nalogah nove vlade
Slovenske banke, kot je Nova Ljubljanska banka, iščejo rešitve za naraščajoča slaba posojila, ki predstavljajo že petino slovenskega bruto domačega proizvoda (BDP), zaradi česar so vlagatelji zaskrbljeni, da bo Slovenija naslednja v vrsti za pomoč, tako danes piše ameriška tiskovna agencija Bloomberg. Nadalje navaja, da je šest dni stara slovenska vlada pod pritiskom, da državo reši pred tem, da bi postala naslednja v vrsti za pomoč v evrskem območju. Takoj po podpisu koalicijske pogodbe nove vlade se je donos na obveznice povišal.

"Če bo vlada začela uresničevati načrt, se lahko na koncu izognejo prošnji za pomoč EU," je za Bloomberg povedal Lutz Roehmeyer iz družbe Landesbank Berlin Investment. "Če se ne bodo ganili in če ne bodo storili ničesar, mislim, da bomo imeli v nekaj mesecih naslednjo krizo v Sloveniji," je opozoril.

Banka Slovenije: Sanacija bank prioriteta
Vlada mora hitro izvesti načrt sanacije bank, je za Bloomberg v ponedeljek ocenila Banka Slovenije. "Rešitev razmer v bančnem sistemu mora biti prioriteta," so dejali. Mednarodni denarni sklad pa je prejšnji teden sporočil, da bo Slovenija letos potrebovala približno tri milijarde evrov sredstev, banke pa milijardo evrov svežega kapitala.

Predstavniki EU-ja si prizadevajo za to, da bi omejili dolžniško krizo, zaradi katere je moral po Grčiji, Portugalski, Irski in Španiji za pomoč zaprositi še Ciper.

Slaba posojila znašajo že petino BDP-ja
Slovenske banke, kot je Nova Ljubljanska banka, iščejo rešitve za naraščajoča slaba posojila, ki predstavljajo že petino slovenskega bruto domačega proizvoda, zaradi česar so vlagatelji zaskrbljeni, da bo Slovenija naslednja v vrsti za pomoč, piše Bloomberg.

"Če bo vlada začela uresničevati načrt, se lahko na koncu izognejo prošnji za pomoč EU-ja," je za Bloomberg povedal Lutz Roehmeyer iz družbe Landesbank Berlin Investment. "Če se ne bodo ganili in če ne bodo storili ničesar, mislim, da bomo imeli v nekaj mesecih naslednjo krizo v Sloveniji," je opozoril.

"Slovenija ni prevelika, da bi propadla"
Lazlo Belgrado iz družbe KBC Asset Management je za Bloomberg dejal, da Slovenija "ni prevelika, da ne bi propadla, in ima nekaj problemov, ki so podobni Cipru". "Gospodarstvo je pred pokom pred Lehmanom postalo malenkost prezadolženo, banke pa se zdaj bojujejo z vprašanjem slabih posojil," je dejal.

Zapleti z izjavo vodje evrske skupine
Vodja evrske skupine, nizozemski finančni minister Jeroen Dijsselbloem, čigar izjava, da naj bi se ciprski model v prihodnje uporabljal tudi za druge države z evrom, ki bodo v težavah, je v ponedeljek sprožila razburjenje na trgih, je zvečer zagotovil, da je ciprski primer poseben. "Ciper je poseben primer, vključuje posebne izzive, ki so terjali reševalne ukrepe, za katere smo se dogovorili," je zvečer v kratkem sporočilu zapisal Dijsselbloem. Predtem je v pogovoru za časnik Financial Times in tiskovno agencijo Reuters namignil, da bi se utegnil ciprski model v prihodnje uporabljati tudi za druge države v območju evra.

FT pri tem Slovenije ne omenja, medtem ko je Reuters Slovenijo omenil v vprašanju, kaj bi sprememba politike pomenila za države z velikim bančnim sektorjem, kot sta Malta in Luksemburg, oziroma za tiste s težavami v bančnem sistemu, kot je Slovenija.