Zakonodaja igralništvu prestrukturiranje in spremembe v osnovnem kapitalu zelo omejujejo. "Zakon o igrah na srečo je tako tog, da ne dovoli lastniškega vstopa zasebnim subjektom brez soglasja ministrstva," je pojasnil direktor Casinoja Bled Boris Kitek. Finančno ministrstvo je tako zavrnilo predlog, da bi država 450.000 evrov dolga iz naslova davka za igre na srečo pretvorila v lastniški delež, čeprav se jim je v igralnici z vsemi drugimi upniki že uspelo dogovoriti za rešitev.

Direktor igralnice je zato predlagal, da bi strateški partner Gold Club dokapitaliziral igralnico skupaj z državo in bi lastniško razmerje ostalo nespremenjeno. A ves ta čas država, ki je večinska lastnica blejske igralnice, po Kitkovih besedah ni storila ničesar, da bi jo pomagala rešiti. "Zdaj so birokrati v Ljubljani iz nejasnih razlogov zavrnili tudi konverzijo terjatev," je izpostavil.

Na ministrstvu so kot razlog za zavrnitev navedli, da ne morejo konvertirati terjatev, ker še niso vse zapadle. "Pravno ta argument ne vzdrži. Poleg tega so v času odločanja ministrstva v vseh teh mesecih ti davki že zapadli v plačilo," je pojasnil Kitek. Ta je ministrstvo h konverziji pozval že septembra, pred začetkom postopka poenostavljene prisilne poravnave, odgovor pa je prejel šele zdaj.

Milijon na leto v proračun
Kitek se zaveda, da je blejski casino relativno majhna družba, vendar pa letno z davkom od iger na srečo v proračun prispeva milijon evrov. Na drugi strani bi za rešitev potrebovali le 450.000 evrov v obliki konverzije. "To bi nas popolnoma rešilo, podjetje bi se saniralo in vzdržalo pritiske gospodarske krize, ki je udarila po tej panogi," je prepričan Kitek.

Ne razume, zakaj država rešuje druga podjetja in panoge, igralništva pa ne. "Država ne želi spremeniti zakona, ne želi izpustiti lastništva, ne da soglasja za nakup in noče pomagati, le davke bi pobirala," je razočaran nad zavrnitvijo pomoči.

Upniki bodo glasovali februarja
Državo je pozval, da bi igralnici vsaj odložila plačilo starih dolgov in ji s tem prek neke vrste posojila omogočila, da preživi krizo in da se prestrukturira. Odgovor države potrebuje pred 2. februarjem, ko mora vložiti dokument, po katerem bodo upniki glasovali o poenostavljeni prisilni poravnavi.

Igralnica sicer sproti plačuje vse tekoče obveznosti, čeprav se gosti porabijo manj, kar je posledica gospodarske krize. Dodatna težava je v tem, da Slovenija tej panogi že dolgo ne posveča pozornosti, medtem ko se v Italiji in Avstriji odpirajo nova igralna mesta.