Območje nekdanje ladjedelnice v Izoli. Foto: Radio Koper
Območje nekdanje ladjedelnice v Izoli. Foto: Radio Koper
Kraški zidar
Dan, ko je leta 2012 Kraški zidar končal v stečaju. Foto: BoBo


Območje nekdanje ladjedelnice so prodajali na četrtkovi dražbi premoženja Kraškega zidarja v stečaju. Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) je bila edini zainteresirani kupec.
Del območja je že imela v lasti. 50 odstotkov je namreč že kupila na dražbi družbe Konstruktor v stečaju, in sicer za 2,8 milijona evrov. Pri tem so tudi s prenosom lastninske pravice zaprli dolg do omenjenega podjetja.
Drugi del so zdaj kupili še od Kraškega zidarja za 2,45 milijona evrov, so sporočili z DUTB-ja.
Plačana kupnina bo po odbitju stroškov vrnjena DUTB-ju kot hipotekarnemu upniku.

Izklicna cena objekta v lasti Kraškega zidarja na četrtkovi dražbi na zniževanje je bila sicer 4,76 milijona evrov brez davka.

Kraški zidar zemljišče kupil za 40 milijonov evrov
Kot spominja časnik Primorske novice, je Kraški zidar zemljišče pred devetimi leti kupil za kar 40 milijonov evrov. Gre za veliko zaokroženo celoto neposredno ob morju, a čeprav so se v preteklosti pojavile špekulacije o velikih turističnih naložbah v to območje, pa izolska občina, kot opozarja časnik, za širše območje ladjedelnice še nima prostorskih aktov, zato tam ni mogoče kar graditi, še posebej ne hotelov ali apartmajev.

Pismo o sodelovanju so pred leti podpisali z družbo Urbana prenova Izola, ki pa ni več dejavna. Njen direktor je lobist Janez Zemljarič in predstavlja projekt 00365 Izola, ta pa vključuje tudi umetni otok. Ali je za načrte pridobil kakšne investitorje, ni znano, je pa projekt nedavno predstavil gospodarskemu ministru. "Dosti zgodb je, dosti projektov, takšnih ali drugačnih. Kar se tiče otoka, je pa jasno - otok kot takšen je v državnem prostorskem načrtu. Otok bi bil zaželen na tem območju, ker bi lahko valoriziral ta zaliv, ker bi ga zaščitil pred burjo," je njegovo izjavo navedel Radio Koper.
Izolski župan Igor Kolenc je po poročanju Radia Koper nedavno dejal, da so lastniki premalo dejavni: "Tukaj mora lastnik narediti svojo potezo. Treba je dobiti investitorja, ki bo prepričal lokalno skupnost, da je tisto, kar bo delal, v dobrobit lokalne skupnosti." V občini se zavzemajo predvsem za turizem in storitvene dejavnosti, nasprotujejo pa stanovanjski gradnji.

Kraški zidar je v stečaju od avgusta 2012, ko je delo izgubilo 312 ljudi.