Zaradi začasne ustavitve letalskih operacij je na tleh v torek in sredo ostalo 3.700 potnikov, odpovedanih pa je bilo 158 poletov. Za četrtek je Adria odpovedala 100 poletov, za petek pa 97. Število potnikov, ki v teh dneh ne bodo mogli potovati z Adrio, pa je nekaj manj kot 10.000.

Po poročanju časopisa Finance so Adrijina letala prizemljena tudi zaradi nezmožnosti družbe, da bi Petrolu plačala kerozin, ki ga mora od poletja plačevati vnaprej. Takrat je Adrii Tehniki, svojemu nekdanjemu serviserju, dolgove poplačala s hangarjem, ki je bil zavarovanje za morebitno neplačilo za kerozin.

Adria počasi izgublja tudi razpoložljiva letala. Agencija za civilno letalstvo ji je v sredo zaradi zahtev najemodajalcev izdala dve ustni odločbi, in sicer za ustavitev dveh letal bombardier CRJ 900 in treh Airbusovih letal A319.

Boljša zasedenost drugih letal

Odpovedi poletov Adrie Airways so povzročile večje povpraševanje, boljšo zasedenost letal in povečevanje zmogljivosti pri prevoznikih, ki z Brnika že letijo, so pojasnili v Fraportu Slovenija, ki upravlja ljubljansko letališče.

Kot so navedli v Fraportu Slovenija, svojo škodo in škodo pogodbenih partnerjev zaradi odpovedanih poletov še ocenjujejo. Adria Airways je lani prepeljala dobro polovico potnikov, ki so potovali prek ljubljanskega letališča.

Z ljubljanskega letališča redno leti še deset drugih prevoznikov, ki svoje polete še naprej opravljajo skladno z voznim redom. To so Aeroflot, Air France, Air Serbia, Easyjet, Finnair, LOT Polish Airlines, Montenegro Airlines, Transavia, Turkish Airlines in Wizz Air.

Air Serbia v poletnem voznem redu, ki velja do 25. oktobra, leti v Beograd in Niš, Air France v Pariz, Aeroflot v Moskvo, Montenegro Airlines v Podgorico, Easyjet v London in Berlin, Lot v Varšavo, Turkish Airlines v Istanbul, Wizzair v Bruselj in London, Finnair v Helsinke ter Transavia v Amsterdam.

British Airways je letos poleti Brnik povezoval z londonskim letališčem Heathrow, obstaja pa možnost, da bo uvedel polete tudi v preostalih delih leta. Vozni red za zimsko sezono je še v pripravi.

Potniki so se deloma preusmerili na druga letališča

Na letališčih v Zagrebu, Ronkah in Gradcu zadnje dni občutijo, sicer v manjši meri, vpliv prizemljitve letal Adrie Airways na njihov promet. Pričakujejo, da se bo v primeru nadaljevanja težav del potnikov Adrie prerazdelil med Zagreb, Gradec, Ronke in vsaj poleti tudi Pulj.

Na zagrebškem letališču so ocenili, da bo kriza Adrie Airways zelo verjetno imela določen vpliv na promet, a bo šlo verjetno za tiste slovenske državljane, ki so že doslej velikokrat uporabljali Letališče Franja Tuđmana kot izhodišče za potovanja. Če bo prišlo do dokončne ustavitve Adrijinih letalskih operacij, bodo Slovenci po njihovem mnenju prek Zagreba opravili tudi del poslovnih poti. Pri tem na zagrebškem letališču opozarjajo, da težko podajo kakršne koli natančnejše napovedi, še posebej pa ne morejo za zdaj postreči s konkretnimi številkami.

Na letališču menijo, da se bo del potnikov Adrie prerazdelil na bližnja letališča (Zagreb, Gradec, Ronke, Pulj), je pa imela Adria tudi polete v kraje, kot sta Tirana in Priština, kamor pa z omenjenih letališč prevozniki ne letijo.

Prek letališča v Ronkah v bližini Trsta Adria ni izvajala rednih linij, zato je imela prizemljitev njenih letal le manjši vpliv nanje, je pojasnil komercialni direktor tržaškega letališča Enzo Zangrilli. Kot je dodal, v zadnjih dneh opažajo rahlo povečanje zapolnjenosti Lufthansinih poletov v München in Frankfurt. Edina negativna posledica Adrijinih težav je bila v zadnjem tednu odpoved poletov čarterske linije, ki jo Adria izvaja za slovensko agencijo Palma, so še pojasnili na Ronkah.

Na letališču v Gradcu, kjer Adria prav tako ni letela, večjih pretresov zaradi težav slovenske letalske družbe za zdaj ne opažajo. Za zdaj je še prezgodaj, da bi bilo mogoče oceniti vplive na promet na njihovem letališču. Večjih težav zaradi morebitne preusmeritve potnikov z ljubljanskega na njihovo letališče ob množici poletov, ki jih ponujajo, ne pričakujejo.

DUTB preverja poslovanje Adrie

Predstavniki DUTB-ja po naročilu vlade že od jutra preverjajo finančno stanje v družbi Adria Airways in ugotavljajo, za koliko časa bi zadostovali štirje milijoni evrov, ki jih od države v zameno, da ne sproži stečaja, pričakuje lastnik letalskega prevoznika, nemški sklad 4K Invest, pišejo spletne Finance. DUTB je pregled za ta medij potrdil.

Sredstev, če se bo izkazalo, da ne zadostujejo za rešitev družbe, ne bodo prispevali. Od lastnika Adrie naj bi zahtevali tudi, da predloži z upniki dogovorjene odpise dolgov.

Direktor javne agencije za civilno letalstvo Rok Marolt je v sredo na novinarski konferenci poudaril, da bi Adria potrebovala več deset milijonov evrov. Letnega finančnega poročila družbe ni želel komentirati, ker še ni javno objavljeno.

Po oceni virov, ki jih navajajo Finance, Adria potrebuje okoli 50 milijonov evrov le za to, da se reši stečaja, za vzdržno poslovanje pa še enkrat toliko.

Finance navajajo še ocene strokovnjakov, po katerih bi vzpostavitev nove letalske družbe, ki je drugi scenarij politike za "reševanje povezljivosti" države, stala okoli 70 milijonov evrov.

Šarec pesimističen glede morebitne pomoči

Premier Marjan Šarec je ob robu splošne razprave 74. zasedanja Generalne skupščine ZN-ju v New Yorku izrazil obžalovanje zaradi dogajanja v Adrii. Dejal je, da mu je hudo za potnike ter družine zaposlenih, vendar pa letalska družba ni več v lasti države. Možnosti reševanja družbe po njegovih besedah niso dobre.

Šarec je pristojnim ministrom danes naročil, naj se usedejo in pretehtajo vse možnosti glede morebitne pomoči letalskemu prevozniku, ki se je znašel na robu prepada, saj ima hude finančne težave, grozi mu tudi izguba operativne licence. "Je pa treba ljudem jasno povedati, da opcije niso dobre. Ne bi želel slikati nekega nerealnega stanja, da bi bilo javno mnenje bolj naklonjeno," je dejal.

Spomnil je, da je država leta 2016 Adrio Airways nemškemu skladu 4K prodala, ker ji ni šlo dobro in je potrebovala strateškega lastnika. "Lastnik je slab. Izkazalo se je, da Adria ni prišla v dobre roke, potem tudi ta sklad, ki je lastnik Adrie, ni predložil finančnega načrta, za katerega je ministrstvo zaprosilo. Skratka, vedejo se skrajno neresno," je poudaril Šarec.

Morebitno reševanje družbe bo moralo biti znotraj zakonskih možnosti. "Da se gre v neko novo varianto, vendar moram povedati, da tako kot potniki tudi jaz Adrii več ne zaupam. Žal. Ne bom iskal razlogov iz preteklosti, ampak saj veste, kako je. Tisti, ki ne zna z denarjem, mu lahko danes daš dva milijona, pa jih jutri več ne bo imel," je dejal.

Država Adrii Airways ne more podeliti poroštva, saj ta ni v njeni lasti. "Podobno je kot z Mercatorjem in z nekaterimi drugimi družbami. Če bi jim takrat, ko se jih je prodajalo, uspelo najti boljšega lastnika, bi bilo danes vse drugače. Tako pa metati neki denar ob tem, da ne vemo, kam bo ta denar šel in kaj bo iz tega, je nekoliko tvegano."

Na vprašanje, ali bi vlada pomagala družbi v primeru zamenjave lastništva, je Šarec odgovoril, da bi bila zgodba z resnim lastnikom drugačna. "Potem tudi ne bi prišli v sedanje stanje," je ocenil.

Sedanje vodstvo po njegovem mnenju ni sposobno voditi družbe. Razmere so slabe, česar se vodstvo že dolgo časa zaveda, vendar kljub temu ni sposobno presoje, da bi morali lastništvo prepustiti komu drugemu. "Zdaj jokati, ko so izčrpane vse opcije; priti na vlado, naj zdaj to rešuje ob tem, da so lastniki ob kupovanju trdili, kako bo vse drugače, je seveda neresno. Take argumente težko sprejmemo," je sklenil.