EBRD je tako popravila svojo napoved, saj je še januarja letos Sloveniji napovedovala le dveodstotni padec BDP-ja. Pri EBRD-ju opozarjajo še, da bo Slovenija letos ostala v recesiji, saj se kriza bančnega in korporativnega sektorja nadaljuje.

Kazalniki Slovenije tako ostajajo najslabši v skupini držav Srednje Evrope in baltskih držav. Strmo upadata poljska in slovaška gospodarska rast, Madžarska, Slovenija in Hrvaška pa ostajajo v recesiji. Hrvaški za letos napovedujejo 0,3-odstotni padec BDP-ja, za prihodnje leto pa 1,9-odstotno rast, ob tem pa EBRD opozarja, da bo morala Hrvaška sprejeti reforme, če bo hotela izkoristiti svoje članstvo v EU-ju. Madžarski BDP naj bi se letos skrčil za 0,8 odstotka, prihodnje leto pa se bodo izvili iz recesije in imeli 0,9-odstotno rast.

EBRD ocenjuje, da bodo baltske države v letih 2013 in 2014 imele visoko rast, ki bo dosegala tudi tri odstotke, to pa je po njihovi oceni posledica drastičnih gospodarskih ukrepov, sprejetih po padcih leta 2009.

Napovedi za celotno regijo so slabše
Tudi napovedi za celotno regijo, ki jo EBRD pokriva, so slabše, kot so bile januarja. Januarja je EBRD napovedoval 3,1-odstotno rast, a je napoved kljub prvim znakom, da kriza v regiji nekoliko popušča, poslabšal na 2,2 odstotka, predvsem zaradi upočasnitve ruske, turške in poljske gospodarske rasti. "Nadaljevanje strukturnih reform je nujno, da bo v prihodnje mogoča večja rast," opozarjajo pri EBRD-ju.

Države jugovzhodne Evrope se bodo tudi letos spopadale s težavami in tveganji, a so obeti za letos nekoliko boljši, saj naj bi se BDP povečal za 1,4 odstotke, prihodnje leto pa za 2,2 odstotka. V osrednji Aziji se je gospodarska rast upočasnila, prav tako v državah južnega in vzhodnega Sredozemlja, problem pa ostaja brezposelnost med mladimi. EBRD predvideva, da bo gospodarska rast v tej regiji enaka lanski, in sicer triodstotna, prihodnje leto pa 4,1-odstotna.

Ukrepi gredo v pravo smer, a potrebno narediti še več
Glavni ekonomist EBRD-ja Erik Berglof je ob predstavitvi poročila povedal, da gre slovenska vlada s sprejetimi ukrepi v pravo smer, a da bo treba narediti še več. "Če Slovenija ne želi evropske trojke, bo morala najti načine za stabilizacijo bančnega sistema," je povedal Berglof in kot nujne izpostavil prestrukturiranje bank in privatizacijo. Predlagal je tudi tesnejše povezovanje Slovenije s tujimi bankami in investitorji, s čimer bi se preprečil učinek domin zaradi morebitnega umika kapitala iz Slovenije.

Berglof je še dodal, da ima Slovenija velike težave z bančnim sektorjem, predvsem zaradi slabih posojil, s tem pa so banke samodejno vpete v lastništvo v teh podjetjih in zato močno izpostavljene tveganjem. "Slovenija mora, tako kot druge države v regiji, naprej s strukturnimi reformami. Izkoristiti je treba trenutne razmere na finančnih trgih, kjer je dovolj likvidnosti, ta sredstva pa porabiti za takojšnje reforme," je poudaril.

"Malo možnosti, da bo Slovenija zaprosila za pomoč"
Analitik skupine RBS Abbas Ameli Renani je ob tem dejal, da je Slovenija z izdajo za 3,5 milijarde dolarjev pet- in desetletnih obveznic dobila dovolj denarja za pokritje letošnjih obveznosti, zato je malo možnosti, da bi zaprosila za finančno pomoč za reševanje bančnega sektorja. Ob tem pa je poudaril, da je uspeh Slovenije pri izdaji obveznic lahko dvorezen meč, saj bi ta lahko upočasnil prestrukturiranje gospodarstva in izvajanje reform.

Ekonomist iz Capital Economics James Howat je ob tem dejal, da težava Slovenije ni fiskalni položaj, ampak obseg težav v bančnem sektorju, in da je zdaj ključno dogajanje okrog slabe banke in ustvarjanje pogojev za vlagatelje.