Predsednik ECB-ja Trichet je ob tem dejal, da je denarna politika ECB-ja še vedno na "spodbudni strani", in napovedal, da bo banka spremljala vsa tveganja, povezana s cenovno stabilnostjo. Na kratki rok nevarnosti po njegovem mnenju še ni, obstajajo pa določena tveganja, ki bi cenovno stabilnost lahko zamajala. V zvezi s tem je izpostavil višje cene surove nafte, višje posredne davke in pritiske na zvišanje plač.

"Obrestne mere v območju evra so zmerne," je dejal Trichet in opozoril, da je ECB pred odločitvijo, da zviša ključno obrestno mero v evroobmočju, govoril o nizkih obrestnih merah.

Sicer pa je ECB obrestne mere zvišal, kljub temu da inflacija v območju evra od septembra lani vztraja pod referenčno vrednostjo ECB-ja, ki je malo pod dvema odstotkoma. Prav zato so nekateri politiki držav članic evroobmočja opozorili, da bi utegnilo nadaljnje zviševanje obrestnih mer ogroziti gospodarsko rast.

ECB pa še ne bo prenehal zviševati obrestnih mer v območju evra, saj po besedah njegovega predsednika obrestne mere še niso dosegle vrha.