Svet ECB-ja je od julija 2022 do lanskega oktobra desetkrat zapored dvignil osrednje evrske obrestne mere, kar je bil rekordni niz zaostrovanja denarne politike.

Osrednja obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja je tako zdaj pri 4,50 odstotka in s tem najvišje od časa pred zadnjo finančno in gospodarsko krizo. Depozitna obrestna mera, po kateri banke nalagajo sredstva pri centralnih bankah območja z evrom, pa je npr. pri štirih odstotkih in s tem na najvišji ravni od uvedbe evra leta 1999. Obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila medtem ostaja pri 4,75 odstotka.

Svet ECB-ja je v izjavi po zasedanju zapisal, da najnovejše informacije na splošno potrjujejo prejšnjo oceno srednjeročnih inflacijskih obetov. Z izjemo učinka osnove, povezanega s ceno energentov, ki je ob koncu 2023 nekoliko zvišal letno inflacijo, se je upadanje osnovne inflacije po navedbah osrednjega organa evrske denarne politike nadaljevalo, pretekli dvigi obrestnih mer pa se še naprej intenzivno prenašajo v pogoje financiranja. Ker so ti zaostreni, po presoji sveta ECB-ja zavirajo povpraševanje, kar prispeva k zniževanju inflacije.

Svet ECB-ja ostaja odločen zagotoviti, da se bo inflacija čim prej vrnila na srednjeročno ciljno raven dveh odstotkov, ob tem pa vztraja tudi pri dikciji, da so osrednje obrestne mere na ravni, na kateri bodo, če jo bo svet ohranjal dovolj dolgo, znatno prispevale k temu cilju. S prihodnjimi odločitvami bo še naprej zagotavljal, "da bodo obrestne mere ECB-ja določene na dovolj restriktivni ravni tako dolgo, kot bo treba".

Hladne prhe v zadnjih tednih

O ustrezni ravni in trajanju omejevalne denarne politike se bo svet še naprej tudi odločal na podlagi vsakokratnih podatkov. Tako bo pri sklepih o obrestnih merah izhajal iz ocene inflacijskih obetov, v kateri bo upošteval nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije ter intenzivnost prenosa denarne politike.

Če so ob koncu 2023 ob izrazitem umirjanju inflacije trgi začeli pričakovati zgodnejši preobrat v obrestni politiki in se je med vlagatelji začelo širiti ugibanje, da bi se prvi rezi lahko zgodili že zgodaj spomladi, so bili v zadnjih tednih trgi deležni več hladnih prh.

Po eni strani zaradi zaostrovanja razmer na Bližnjem vzhodu in posledičnih novih težav v oskrbnih verigah grozijo vnovični inflacijski šoki, inflacija pa se je v zadnjem lanskem mesecu že tako ali tako malenkost zvišala, obenem pa so tudi vodilni predstavniki ECB-ja jasno dali vedeti, da se bodo posegi v obrestne mere zgodili šele, ko bodo v svetu centralne banke povsem prepričani, da se letna rast cen vzdržno približuje srednjeročnemu cilju dveh odstotkov.

Po zadnjih predvidevanjih bi lahko bili v ECB-ju na presojo o ustreznosti znižanja obrestnih mer pripravljeni šele sredi leta oz. poleti, pa še to bo odvisno od aktualnih makroekonomskih podatkov.