Poleg ključne obrestne mere za evrsko območje ostajata nespremenjeni tudi obrestna mera za deponiranje presežne likvidnosti bank, ki je pri -0,40 odstotka, in obrestna mera za mejno posojanje, ki vztraja pri 0,25 odstotka.

Svet ECB-ja je ponovil tudi stališče, da bodo ključne obrestne mere na zdajšnji ravni ostale daljše obdobje in precej dlje, kot bodo trajali neto nakupi vrednostnih papirjev.

V okviru programa odkupovanja obveznic bo ECB še naprej neto kupoval vrednostne papirje v vrednosti 60 milijard evrov mesečno. Program bo trajal najmanj do konca decembra, po potrebi pa še dlje, vse dokler svet ne bo presodil, da se je gibanje inflacije vzdržno približalo inflacijskemu cilju.

Če bodo obeti postali manj ugodni, je svet ECB-ja pripravljen povečati obseg programa in/ali njegovo trajanje, so zapisali v sporočilu za javnost po seji sveta.

Močna gospodarska rast, šibka inflacija
Analitiki so ohranitev denarne politike na trenutni ravni večinoma pričakovali. Medtem ko je gospodarska rast najmočnejša v zadnjem desetletju, se ECB še naprej spopada s težavo šibke inflacije. Junija je bila rast cen v evrskem območju 1,3-odstotna, kar je 0,1 odstotne točke pod majsko. Inflacija naj bi bila še nekaj časa precej pod ciljno vrednostjo ECB-ja.

Ekonomisti so napoved postopnega zmanjševanja programa odkupovanja obveznic večinoma pričakovali šele na septembrski ali celo oktobrski seji sveta ECB. Medtem naj bi ključna obrestna mera na nespremenjeni ravni nič odstotkov ostala najmanj do polovice leta 2018, verjetno pa še dlje.

Draghi umirja konje
Predsednik sveta Mario Draghi je na novinarski konferenci po seji sveta nekoliko umiril pričakovanja, da bi se napoved postopnega zmanjševanja oziroma ukinjanja stimulativnega programa lahko zgodila zelo kmalu.

ECB mora biti potrpežljiv in vztrajen, medtem ko se trudi inflacijo pripeljati na ciljno raven, je poudaril po poročanju francoske tiskovne agencije AFP. V resnici ni "nobenega prepričljivega znaka" krepitve rasti cen, je opozoril.

Nove razprave jeseni
Izrazil je pričakovanje, da bo ECB o korakih postopnega zmanjševanja programa razpravljal jeseni. Vendar pa je poudaril, da je svet na današnji seji soglasno zavrnil možnost postavitve točnega datuma za to razpravo.

"Nismo razpravljali, kaj bomo storili septembra, še manj, kaj bomo storili po septembru. Šlo je za soglasno odločitev, da ne postavljamo datumov. Moramo razmisliti, imeti moramo veliko informacij," je pojasnil Draghi. Poudaril je veliko negotovosti v okolju in dejal, da svet ECB-ja "noče biti prisiljen v sprejemanje odločitev brez popolnih informacij".

Glede trenutnega stanja gospodarstva je Draghi poudaril, da smo končno priča močnemu okrevanju, počakati pa je treba še, da se bodo ciljnim vrednostim začele približevati plače in cene.

Cene in plače še niso na ravni pred krizo
Glede počasne rasti plač je izrazil prepričanje, da bo evrsko območje nazadnje doseglo razmerje, kot je bilo pred krizo. Vendar pa rast plač trenutno še dušijo različni procesi, na primer razdolževanje podjetij.

Predsednik ECB-ja je ponovil tudi, da obete za gospodarsko rast še naprej duši počasno uvajanje strukturnih reform.