Računsko sodišče je revizijo učinkovitosti uvedbe elektronskega cestninjenja izvedlo na vladi, ministrstvu za infrastrukturo, Slovenskem državnem holdingu (SDH) in na Darsu, nanaša pa se na obdobje od začetka leta 2006 do konca leta 2018. Kot je ugotovilo, so različne vlade v fazi načrtovanja uvedbe elektronskega cestninjenja s sprejetjem akcijskih načrtov oziroma njihovih sprememb med letoma 2006 in 2011 vsebinsko spreminjale koncept elektronskega cestninjenja.

Prvi mednarodni javni razpis je prekinila vlada sama, drugega pa je v celoti razveljavila Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil. Šele leta 2015 je tretji mednarodni javni razpis privedel do uvedbe elektronskega cestninjenja.

Pogodba sklenjena za 90 milijonov, a so jo številni aneksi podražili

Kot so v poročilu zapisali na Računskem sodišču, je bila pogodba za vzpostavitev in delovanje sistema sklenjena leta 2016 oz. 10 let po tem, ko so se začele izvajati aktivnosti s konzorcijem Telekom v vrednosti 90,56 milijona evrov, ki je poleg vzpostavitve sistema vključevala tudi 10-letno delovanje sistema in nekatere druge postavke cenika, povezane z delovanjem sistema.
K navedeni pogodbi pa je bilo že v obdobju do konca leta 2018 sklenjenih osem aneksov, z zadnjim pa se je vrednost pogodbe povečala na 93,09 milijona evrov.

"Povečevanje pogodbene vrednosti je prikazano kot dodatna dela, v okviru katerih pa je šlo tudi za nabavo opreme z drugačnimi tehničnimi specifikacijami od prvotno dogovorjenih, brisanje nekaterih postavk, navedenih v ceniku, pa je povzročilo, da se skupna pogodbena vrednost kljub dodatnim delom ni bistveno spremenila, dodajale so se tudi že obstoječe kategorije, ki so bile vključene že v pogodbo za vzpostavitev in delovanje elektronskega cestninjenja," so ugotovili revizorji.

Stroški, povezani z rušenjem in preurejanjem cestninskih postaj, so sam postopek podražili za tretjino

Poleg povečevanja pogodbene vrednosti vzpostavitve in delovanja elektronskega cestninjenja so v zvezi s tem projektom nastali še stroški, povezani z rušitvijo in preureditvijo cestninskih postaj in postajališč ter cestišč, ki so v obdobju, na katero se nanaša revizija, znašali vsaj 27,16 milijona evrov in so stroške uvedbe elektronskega cestninjenja povečali kar za 30 odstotkov.

Z upoštevanjem teh stroškov so stroški celotnega projekta uvedbe elektronskega cestninjenja ob koncu obdobja, na katero se nanaša revizija, znašali skupaj 120,25 milijona evrov. Zunaj obdobja, na katero se nanaša revizija, pa iz razpoložljivih podatkov izhaja, da se je ta vrednost že povečala, in sicer na 144,77 milijona evrov.

Po oceni Evropske investicijske banke naj bi ti stroški znašali do 105,4 milijona evrov, ta vrednost pa je bila presežena že v obdobju, na katero se nanaša revizija. "Ker ni bilo na razpolago zadostnih lastnih virov za financiranje projekta uvedbe elektronskega cestninjenja, je bil projekt financiran z dolžniškimi viri financiranja, z najetjem posojila pri Evropski investicijski banki v vrednosti 51 milijonov evrov, ki pa predstavlja dražji vir financiranja od lastnih sredstev," še ugotavlja Računsko sodišče.

Med drugim so še poudarili, da se je kljub uvedbi elektronskega cestninjenja, ki temelji na več avtomatiziranih procesih, ki nadomeščajo delovno silo, število zaposlenih v Darsu ohranilo na približno enaki ravni. Računsko sodišče je vladi, ministrstvu in upravi družbe Dars podalo priporočila, ni pa zahtevalo predložitve odzivnega poročila.