V zadnjem obdobju so se po besedah predsednika uprave Elektra Ljubljana Urbana Likozarja potrebe po financiranju naložb v distribucijsko omrežje bistveno povečale. "Elektrifikacija poteka na praktično vseh ravneh, priključujejo se obnovljivi proizvodni viri. Lahko rečemo, da je distribucijsko omrežje ključni akter pravičnega zelenega prehoda," je dejal ob podpisu pogodbe v Ljubljani.

Veseli ga, da je EIB prepoznal pomen teh naložb. "So namreč izrednega pomena za zanesljivo in kakovostno oskrbo odjemalcev z električno energijo. Pogodba, ki jo bomo danes podpisali, je ključnega pomena za preobrazbo distribucijskega omrežja, ki pa že poteka," je dodal.

Sodelovanje kot dokaz zavezanosti

Podpredsednik EIB-ja Kiriakos Kakuris je sodelovanje z Elektrom Ljubljana poudaril kot dokaz zavezanosti EIB-ja k razvoju infrastrukture, pa tudi kot pomoč pri obravnavi nujnih potreb slovenskega energetskega sektorja.

"Razširitev distribucijskega omrežja in zagotavljanje njegove zanesljivosti sta bistvenega pomena za podporo prizadevanjem države za elektrifikacijo, zlasti pri vključevanju obnovljivih virov energije, polnilnih postaj za električna vozila in toplotnih črpalk," je poudaril.

Podporo EIB-ja je pozdravila tudi državna sekretarka na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tina Seršen. "Močno podpiram prizadevanja elektrodistribucijskih podjetij za izvedbo načrtovanih naložb, ki predstavljajo pomemben korak za našo družbo," je dejala.

Distribucijsko omrežje je po njenih besedah že danes hrbtenica zelenega prehoda in bo igralo pomembno vlogo pri krepitvi samooskrbe z elektriko. "Ministrstvo skuša z elektrodistribucijskimi podjetji dejavno sodelovati in redno spremlja njihove dejavnosti. Tovrstne naložbe skuša podpirati tudi prek nepovratnih sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost ter tudi s spremembo zakonodaje, ki olajšuje naložbe," je dodala.

Kaj bo vključeval projekt?

Projekt, sofinanciran s posojilom EIB-ja, bo vključeval obsežne nadgradnje, kot so obnova in gradnja srednje- in nizkonapetostnih nadzemnih vodov, podzemnih kablov, energetskih transformatorjev ter transformatorskih postaj. V okviru projekta bodo med drugim uvedli tudi pametne števce in druge napredne komponente za povečanje prihrankov energije ter začeli uvajati nove polnilne postaje za električna vozila.

Skupna vrednost projekta je ocenjena na 164,2 milijona evrov. Posojilo EIB-ja dopolnjuje 55,2 milijona evrov sredstev EU-ja, preostale stroške pa bo kril Elektro Ljubljana.