"Letos bo v Sloveniji in po vsem svetu absentizem izjemen ... Ne smemo pa pozabiti na prezentizem; ta je v časih epidemije lahko še nevarnejši kot absentizem," je v uvodnem nagovoru na spletni konferenci, ki so jo pripravili v okviru evropsko sofinanciranega projekta Polet, dejala generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Sonja Šmuc.

Izrazila je zadovoljstvo, da so v gospodarskih okoljih, kjer se pojavljajo okužbe, vodstva podjetij in zaposleni "pokazali, da znajo biti izjemno skrbni, in zato s tem prispevamo, da okuženost ni višja in da v gospodarskem okolju nekako obvladujemo epidemiološko situacijo".

Nada Zupan z ljubljanske ekonomske fakultete kot glavni izziv v času epidemije vidi usklajevanje zmožnosti posameznika in zahtev na delovnem mestu. "Te zmožnosti so lahko pri različnih posameznikih zelo različne. Veliko ukrepov je treba prilagoditi posamezniku, da bo delo prijaznejše do njegovega zdravja," je dejala.

Vzroki za zdravstveni absentizem (odsotnost z dela zaradi bolezni, poškodbe, nege družinskih članov ipd.) so po njenih besedah sicer raznoliki, nanj vpliva splet dejavnikov na ravni posameznika, delodajalca in družbe kot celote.

Epidemija je v organizacijah sprožila plaz sprememb, ki neposredno zadevajo zaposlene in njihovo delo, je dejala Sergeja Planko iz svetovalnega podjetja Partner Team. Med drugim je precej več dela od doma.

Plankova pravi, da so se zaposleni, ki imajo t. i. digitalne kompetence, počutili kompetentnejši za delo od doma. "Izjemno pomembno je tudi, da imajo zaposleni ob tovrstnih dogodkih dovolj informacij in opore vodij. Vodje morajo namreč razumeti, kakšni so psihološki odzivi zaposlenih na spremembe, in zaposlene voditi po poti sprememb, da bo le ta čim manj ostra in neugodna," je dodala.

Delovanje podjetij se je čez noč dobesedno obrnilo na glavo, je ugotavljala tudi ustanoviteljica zavoda za svetovanje in pomoč pri zaposlovanju Zaposlise Nives Fortunat Šircelj.

"Tisto, kar smo ljudje v preteklosti razvili v 300 letih, smo pred marcem 2020 razvili v 20 letih. V tem letu se razvijamo in prilagajamo še hitreje," je dejala. Spremembam se morajo zaposleni prilagoditi in pridobiti nova znanja, za to pa sta pomembna tako samomotivacija kot motiviranje vodij.

Slovenija pri povprečju EU-ja

Slovenija je glede absentizma blizu povprečja EU-ja, ima pa enega najvišjih odstotkov glede daljše odsotnosti z dela. Po drugi strani pa ima tudi enega najvišjih deležev ljudi, ki pridejo bolni na delo (t. i. prezentizem). "Da ljudje bolni hodijo v službo, je težava že od prej (iz obdobja pred epidemijo, op. p.)," je dejala Zupanova.

V Sloveniji je bilo po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) lani zaradi zdravstvenega absentizma izgubljenih skupaj 1,62 milijona koledarskih dni, v povprečju na zaposlenega 18 koledarskih dni (za ženske 22,3 in za moške 14 dni).

Bolniška odsotnost je v povprečju trajala 15 koledarskih dni. Obseg absentizma se od leta 2014 postopno povečuje, stroški zdravstvene blagajne za nadomestila bolniške odsotnosti so lani znašali 388,5 milijona evrov in so se v zadnjih petih letih povečali za 71 odstotkov, je podatke predstavila Zupanova.