Erjavec je po pogovoru z Lavrovom pojasnil, da sta veliko časa namenila zlasti temu, da je treba projekt izpeljati. Evropska komisija ima namreč določene zadržke, Slovenija pa meni, da je treba projekt izvzeti iz tretjega energetskega svežnja, to stališče zagovarja tudi v Bruslju.

"Kar se tiče Slovenije, ne vidimo kakšnih posebnih ovir, ki bi lahko zaustavile ta projekt in to investicijo, ki se v Sloveniji ocenjuje na skoraj milijardo evrov," je dodal Erjavec.

Lavrovu je predlagal, da bi v Sloveniji pripravili mednarodno konferenco na ravni predsednikov in vlad držav, ki sodelujejo v projektu Južni tok. Na njej bi potrdili pomen projekta, kar bi lahko bilo tudi "močno sporočilo za Bruselj in Evropsko komisijo, da je za države, ki sodelujejo v tem projektu, Južni tok izjemnega strateškega pomena, kar se tiče energetike", je dejal Erjavec.

Prostora za naložbe je še dovolj
Rusko stran po njegovih besedah konferenca zanima, vendar morajo predtem imeti vse države, ki sodelujejo, vsa potrebna dovoljenja. Z Lavrovom in ministrom za zveze in množične komunikacije Nikolajem Nikiforovom se je pogovarjal tudi glede tega, da obe državi pripravljata program odprodaje državnih deležev v podjetjih.

Po besedah Erjavca je Nikiforov povabil slovenske vlagatelje k sodelovanju pri vlaganjih v teh deležih ruskih podjetij. Čeprav slovenski program odprodaje še ni končan, je Erjavec zatrdil, da na ruski strani obstaja velik interes, zlasti za naložbe v energetiko, infrastrukturo in telekomunikacije.
Čez slaba dva meseca še na Brdu
Z Nikiforovom pa se je dogovoril, da bo prihodnje zasedanje komisije za trgovinsko-gospodarsko in znanstveno-tehnično sodelovanje 27. oziroma 28. novembra na Brdu pri Kranju.
Na njem bodo pregledali razloge za zastoj v 12 od skupno 32 dogovorjenih projektih, odpira pa se tudi možnost 28 novih projektov. Pripravili bodo tudi več spremljevalnih dogodkov, med drugim investicijski zajtrk z ruskimi vlagatelji, srečanja podjetij, ki izvajajo projekte idr.