Minister za delo Andrej Vizjak je po seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) v Ljubljani uvodoma opozoril na visok delež začasnih zaposlitev, z večinskim deležem mladih, in na nizko stopnjo zaposlenosti starejših. Sklepanje pogodb za določen čas je po Vizjakovih besedah v Sloveniji pravilo že nekaj let in ni povezano s krizo.
Minister je med razlogi za tako stanje izpostavil veliko razliko v pravicah, ki izhajajo iz delovnih razmerij za določen in nedoločen čas, kar povzroča dvojnost trga dela. Vlada si je zato za bistvena cilja reforme zastavila zmanjšati segmentacijo in povečati prožnost trga dela oz. konkurenčnost gospodarstva. Po Vizjakovih besedah pogajanja kažejo, da so na pravi poti do zbližanja stališč, da pa še niso na cilju. Velja se potruditi, da ta cilj dosežemo, je dejal.
Dodal je še, da so na pogajanjih izoblikovali več novih pobud, in sicer da v letu dni uredijo tudi študentsko delo, vprašanje ekonomsko odvisnih delavcev ter dodatne ukrepe aktivne politike zaposlovanja, zlasti za zaposlovanje starejših.

Slika gospodarstva je slaba, reforma nujna
Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole je spomnil, da je v Sloveniji že več kot 120.000 brezposelnih, število delovnih mest je glede na predkrizni čas upadlo za skoraj 100.000, ugasnilo je že več kot 1.700 podjetij, skrb vzbujajoči pa so tudi trendi za naprej, je povedal. Zato je večja prožnost trga dela izjemno pomembna, je dejal.
Smole je dejal, da so delodajalci od začetka pogajanj dosegli določen uspeh, denimo umik enotne pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas in kvot za zaposlovanje za določen čas, a še vedno ostaja nekaj zelo perečih vprašanj. Med njimi je izpostavil odpravnine za zaposlene za določen čas in 25-odstotno kvoto za agencijsko delo.

Prožnost ni manjša pravna varnost
Izvršni sekretar za področje delovnih razmerij pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko je na drugi strani opozoril, da se večja prožnost nanaša na postopke zaposlovanja in odpuščanja in ne sme iti na račun pravne varnosti delavcev.
Prav tako večja prožnost ne pomeni zniževanja stroškov dela, je povedal, pri tem pa izpostavil predlog za umik plačanega odmora za malico. A obenem se je zavzel za predlagane ukrepe za zmanjšanje segmentacije, saj je prepričan, da bi lahko imeli učinek.
Dodal je še, da se konkurenčnost gospodarstva in število delovnih mest ne bosta povečala le prek reforme trga dela, temveč da to lahko prvenstveno dosežejo pravi ukrepi ministrstev, pristojnih za gospodarstvo in finance.