še ni platforma Ethereum pri življenju, pa se o njej govori kot o naslednji stvari, ki bi lahko popolnoma preobrazila številne vidike elektronskega poslovanja in življenja na spletu.

Ethereum je idejni otrok izredno nadarjenega mladega računalničarja, Vitalika Buterina, ki se je pri rosnih šestih letih skupaj s starši iz rodne Rusije preselil v Kanado, kamor so šli iskat boljše življenje. Ideja za Ethereum se je Buterinu, kakor je povedal na eni izmed konferenc o platformi maja 2016, porodila, ko je opustil šolanje na fakulteti in se je raje odpravil po svetu iskat projekte, povezane z bitcoinom, piše forklog.

Pot ga je med drugim vodila v Izrael, kjer je spoznal ljudi, ki so iskali načine, kako uporabiti tehnologijo blockchain (kaj to je, bo razloženo pozneje v članku) oz. verigo podatkovnih blokov. A čeprav je Buterin priznaval zanimivost teh idej, so v njegovih očeh imele ključno pomanjkljivost, ki jo je primerjal s švicarskim nožem. Vsaka rešitev je namreč ponujala svoje protokole in posebne transakcije za vsako različico verige podatkovnih blokov.

Sam je ubral drugačen pristop in se odločil razviti enotno platformo z lastnim programskim jezikom, na katero lahko vsakdo napiše svojo aplikacijo s želenimi lastnostmi. Ta enotnost in prilagodljivost sta v očeh poznavalcev odločilni prednosti Ethereuma.

Kaj je veriga podatkovnih blokov?
Najprej pa zelo na kratko nekaj o tehnologiji verig podatkovnih blokov. Njen(i) stvaritelj(i) sliši(jo) na ime Satoši Nakamoto, in stoji(jo) tudi za stvarjenjem kriptovalute bitcoin, ki je nedvomno najbolj zaslužna za popularizacijo omenjene tehnologije. Kot piše Blockgeeks, si jo je najlažje predstavljati kot tabelo, ki se nenehno soustvarja in posodablja na mreži, sestavljeni iz tisoče računalnikov.

V bistvu gre torej za deljeno bazo podatkov, ki jo imajo naloženo vsi računalniki v mreži in ki se naloži na računalnik v trenutku, ko se ta pridruži mreži. Do nje lahko računalniki v mreži dostopajo kadar koli, kar pomeni, da je popolnoma javno dostopna in decentralizirana. To pa pomeni, da neki centraliziran zlonameren napad nanjo ni mogoč, ker ni osrednjega upravljavca. No, v teoriji je napad mogoč, a bi to zahtevalo ogromno računalniško moč.

V podatkovno bazo se samodejno, znotraj nekega krajšega časovnega intervala, nenehno vpisujejo vse nove transakcije, ki so se zgodile v tem vmesnem času, vsaka transakcija pa se imenuje blok. Vsak blok vsebuje podatke o tem, kdaj je nastal, in povezavo na blok pred njim. Šele ko večina udeležencev omrežja potrdi transakcijo, ta postane veljavna. Od tod tudi ime veriga podatkovnih blokov – block lahko v slovenščino prevedemo kot kompaktno množico podatkov oz. blok, chain pa prevajamo kot veriga. Govorimo o podatkovni bazi transakcij, ki se verižijo druga za drugo in ki jih za nazaj (načeloma) ni mogoče popravljati.

Bitcoin je bil na začetku sicer edini razlog, da je veriga podatkovnih blokov sploh obstajala, vendar je tehnologija, tako kot je z vsemi novimi tehnološkimi stvaritvami, zdaj začela preraščati okvire gole kriptovalute, ki je le ena od mogočih aplikacij. Za nazornejšo predstavo je primeren citat Gavina Wooda, soustanovitelja Ethereuma: "Bitcoin ... je specifična uporaba verige podatkovnih blokov, a daleč od tega, da bi bila edina ... e-mail je specifična uporaba interneta, vendar je še veliko drugih."

Portal Business Insider je omenjeno tehnologijo postavil na prvo mesto med inovacijami, ki bodo najbolj vplivale na finančno industrijo, nekateri pa jo celo postavljajo ob bok iznajdbi medmrežja.
Leto 2017 bo leto prvih uporabnih projektov Ethereum
In tu vstopi Ethereum. Ta je prav tako decentralizirana mreža verig podatkovnih blokov, uporablja kriptovaluto, imenovano Ether, ki jo uporabniki lahko "rudarijo" in z njo trgujejo ali pa z njo plačujejo za storitve na mreži Ethereum. Tu pa se podobnost z bitcoinom tudi konča.
Glavna prednost, kot je bilo omenjeno že prej, je, da omogoča razvoj popolnoma novih aplikacij na eni sami podlagi. Programerji so predtem namreč imeli dilemo – da bodisi razširijo funkcionalnosti bitcoina, kar je zahtevno in časovno potratno početje, bodisi razvijejo novo aplikacijo z novo verigo podatkovnih blokov s popolnoma novo platformo (to je eden od razlogov, zakaj je trenutno v obtoku že okoli 700 bitcoinu podobnih kriptovalut).

Ethereum je to presegel s ključno novostjo imenovano Ethereum Virtual Machine, ki lahko poganja kateri koli računalniški program, napisan v katerem koli računalniškem jeziku, osnovna veriga podatkovnih blokov pa se pri tem ne spreminja.

S tem povezan pa je še en ključni element, imenovan smart contracts oz. pametne pogodbe, ki sicer segajo že v leto 1994. Te niso nič drugega kot računalniški programi, ki pa v teoriji omogočajo izmenjavo denarja, vsebin, zemljišč, delnic … kar koli že ima neko vrednost, naprej piše Blockgeeks. Programi namreč vsebujejo točno določene pogoje (ti so odvisni le od tega, kaj stranki zahtevata, da se v program zapiše) in le, ko so ti izpolnjeni, se bo pogodba sklenila.
Npr., računalniški program za pametno pogodbo bi se lahko glasil nekako tako: če ima račun 1 X število enot valute in če je danes 1. april, potem na račun 2 nakaži Z število enot valute. V nasprotnem primeru ne naredi ničesar. Vse to brez vmešavanja tretjih oseb, brez posrednikov, samodejno in takoj. Se pravi, veliko hitreje, varneje in predvsem ceneje.

Vendar je to daleč od edine mogoče uporabnosti. Po svetu že nastajajo številni projekti, temelječi na Ethereumu, in če je bilo leto 2016 leto preizkušanja, poznavalci napovedujejo, da bo leto 2017 leto, ko bodo luč sveta uzrli prvi resnični projekti. Kot prvega omenimo ICONOMI, saj nastaja v režiji slovenskih ustvarjalcev. Gre za platformo za vlaganje v kriptovalute, ki naj bi zaživela letos. Potem je tu Augur, ki je v beta različici. Tu bodo uporabniki lahko poljubno ustvarjali dogodke, drugi pa bodo lahko nanje stavili. Ali pa Digix, kjer lahko s kriptovalutami kupujete dragocene kovine. Ali pa EtherLoan, kjer se dajejo posojila z Ethrom. Tu so še spletne igralnice, kjer hiša nima prav nobene prednosti, superračunalnik, ki uporablja računsko moč računalnikov uporabnikov, povezanih v mrežo, popolnoma nove čisto spletne banke …

Zanimiv tudi za velike in za zaslužkarje
Ni čudno, da so razvojne možnosti že prepoznali v velikih organizacijah, kot so investicijska banka JP Morgan, Microsoft, IBM, Banco Santander, Intel, UBS …, ki so za razvijanje tehnologije ustanovili zvezo, imenovano Enterprise Ethereum Alliance. Te in druge velike korporacije, kot je Wal Mart, ter posamezne vlade sicer že precej eksperimentirajo in uvajajo tehnologijo verig podatkovnih blokov

Prav tako ni presenetljivo, da so finančna podjetja prva skočila na voz, saj pametne pogodbe dajejo največ priložnosti na začetku prav temu sektorju. S pametnimi pogodbami se lahko znebijo klirinških podjetij, borznih posrednikov, ki trgujejo za račune njihovih strank, standardne pogodbe ne potrebujejo več številnih pravnih pripravnikov, da jih urejajo … Temu so se prilagodili v Ethereum Foundation, podjetju, ki skrbi za razvoj platforme Ethereum, saj že pripravljajo novo različico, imenovano Metropolis, ki bo na voljo za razvoj prav velikim organizacijam.

Ker je bitcoin pokazal, da je mogoče dobičkonosno vlagati v virtualna sredstva, se zdaj nekoliko podobna zgodba dogaja z Ethrom, saj so vlagatelji zavohali priložnost. Na borzi kriptovalut Ether kotira od avgusta 2015 in je svoj strmi pohod navzgor začel po začetku letošnjega leta, ko je bil vreden vsega skupaj 7,5 evra. Do 30. marca se je povzpel na skoraj 50 evrov, te dni pa se giblje okoli 41 evrov. Koliko od zgoraj navedenih priložnosti je že vračunanih v ceno, bo pokazal čas.

Dejstvo pa je, da že diha za vrat bitcoinu, in nekateri predvidevajo, da ga bo tudi presegel. Po tržni kapitalizaciji, ta znaša že skoraj štiri milijarde dolarjev (bitcoin 19 milijard dolarjev), je na drugem mestu med kriptovalutami, na vrhuncu marčevske evforije pa je dnevni promet po vrednosti že presegel bitcoinovega. Trenutno dnevni promet Ethra po vrednosti dosega okoli četrtino bitcoinovega.

Zanimiv je lahko tudi za slovenske vlagatelje*. V Sloveniji dobiček iz trgovanja s kriptovalutami namreč ni obdavčen, saj gre za virtualno valuto, ki ni uradno priznana. Obdavčeno je samo rudarjenje, ali pa, če prejemte plačilo za kakšno storitev v kriptovalutah, kar morate prijaviti davkariji.** Višina dohodka v evrih v slednjem primeru se določi, upoštevaje vrednost kriptovalute v evrih v času, ko je dohodek prejet, pojasnjujejo na Fursu.
O rastoči prepoznavnosti platforme priča tudi to, da prodira v popularno kulturo. Nedavno je bila namreč predstavljena v eni zadnjih epizod priljubljene humoristične piflarske serije Silicon Valley.

Vsaka tehnologija ima svoje pasti
Seveda ta tehnologija, tako kot vsaka, prihaja s svojimi tveganji, saj so pametne pogodbe in vse, kar nastane na platformi, le računalniški programi. Ti pa so dobri le toliko, kolikor so dobri njihovi programerji. Eden izmed takih je lanski primer The DAO (Decentralized autonomous organization), ki je bil zamišljen kot prvi sklad tveganega kapitala, temelječega povsem na pametnih pogodbah. V zelo kratkem času mu je uspelo zbrati več kot 140 milijonov evrov, vendar je zaradi programerske napake postal žrtev zlonamernega napada. In čeprav naj v verigo podatkovnih blokov načeloma ne bi bilo mogoče posegati, se je po soglasju vlagateljev zgodilo prav to. Tako so lahko dobili nazaj za 50 milijonov dolarjev Ethra. Vendar je to sprožilo razkol v skupnosti Ethereum. Ena struja je zagovarjala, da manipuliranje z bloki ni dopustno, druga dopušča manjši poseg v kodo z namenom povračila denarja. Posledica – dve vzporedni platformi. Ena je Ethereum classic, ki jo sestavljajo "puristi", in Ethereum, kjer dopuščajo manjše posege v verige podatkovnih blokov.

Težave lahko nastanejo tudi, če pride do težav v izvajanju računalniške kode. Če se program sesuje, bi to lahko nepovratno izbrisalo vse povezano z določeno pametno pogodbo.

Tu je še makrovidik. Tehnologija je lahko še tako obetavna, vendar če njena uporabnost ne bo dovolj mamljiva za širšo uporabo, bo ostala zgolj neizkoriščena priložnost. Denis Trček s fakultete za računalništvo in informatiko v Ljubljani je za Managerja opomnil, da si bo pri tehnologiji bločnih verig treba odgovoriti na dve pomembni vprašanji. Prvič, ni povsem jasno, ali gre za energetsko vzdržno tehnologijo. Drugič, treba je zagotoviti motiv udeležencev za to, da bločna veriga deluje. Po njegovem je prav tako težko napovedati, kdaj bomo začeli to tehnologijo širše uporabljati, saj še vedno ni doživela pravega razcveta.

*Razkritje: Avtor načrtuje odprtje trgovalne pozicije z Ethrom.
** V prvotni različici smo pomotoma napisali, da se dobiček iz trgovanja všteva v dohodnino, kar ne drži. Dobiček iz trgovanja s kriptovalutami je v Sloveniji trenutno neobdavčen, morate pa biti sposobni dokazati, da ste denar dejansko dobili iz trgovanja.