"Največji notranji izziv Evropske unije je neenotnost. Vsaka članica deluje po svoje, še do nošenja mask v obdobju pandemije se nam ni uspelo poenotiti, kaj šele pri kakšnem večjem izzivu. Na področju energetike je na primer vsaka država zavarovala izključno svojo industrijo ter prebivalstvo. Neenotnost energetske politike Unije zmanjšuje konkurenčnost vseh njenih članic," je v najnovejši epizodi podkasta Srce bije za posel opozoril Čemažar. Upoštevaje to, bi morala povezava po njegovem najprej postaviti ogledalo sama sebi.

Glede carin, s katerimi grozi ameriški predsednik Donald Trump, Čemažar upa, da bo na koncu vendarle zmagal razum ameriških podjetij in kupcev. Carine bodo namreč v prvi vrsti udarile njih. "V tej igri bomo vsi poraženci, zmagovalka pa bo le ena – to je najmočnejša gospodarska sila sveta, Kitajska," ugotavlja Čemažar. Domel ima na Kitajskem že 19 let svojo lastno proizvodnjo, zato si – po njegovih besedah – ne delajo prevelikih skrbi zaradi dodatnih 10-odstotnih ameriških carin.

Matjaž Čemažar je bistveno bolj kot nad carinami zaskrbljen zaradi rožljanja z orožjem, ki je v Evropski uniji vse glasnejše. V zvezi z napovedanim velikim oboroževanjem – v evropski obrambni sklad naj bi se v prihodnjih 10 letih steklo 800 milijard evrov – pravi: "Močno upam, da je aktualna evropska napoved zgolj odziv na razmere v svetu. Dejstvo je, da so se karte premešale, Evropska unija pa je dolgo zanemarjala področje obrambe, varnostni vidik je obravnavala kot tretjerazredno vprašanje. In zdaj je očitno dobila račun."

V grozd slovenske obrambne industrije je povezanih 78 podjetij s skupno 5000 zaposlenimi, ki imajo milijardo evrov prihodkov na leto. Domel v tem segmentu industrije ne deluje neposredno, je pa udeležen posredno. "Svojo strategijo preusmerjamo tako, da bodo nove tehnologije uporabne dvojno. Na eni strani jih bo lahko uporabljalo civilno prebivalstvo ob naravnih katastrofah, po drugi pa bodo na voljo tudi orožarski industriji, čeprav smo v Domelu načelno zadržani do razvijanja tehnologij za bojevanje."

Kot primer "dual use" oziroma dvojne rabe Čemažar navede napajanje za kontejnersko bivalno enoto v okolju brez energetske oskrbe, ki so ga razvili skupaj z obrambnim ministrstvom in Institutom Jožef Stefan.

Domel je vodilno razvojno podjetje na trgu motorjev. Njihovi motorji poganjajo več kot 300 milijonov naprav po vsem svetu. V zadnjem času pa se ukvarjajo tudi z redkimi kovinami. V okviru evropskega projekta REMHub, v katerem sodeluje 24 podjetij iz šestih držav, skušajo okrepiti evropsko vrednost verige redkih zemeljskih kovin. "Ti projekti so za zdaj še na nizki tehnološki ravni zrelosti, razvijamo prototipe, serijske tehnologije še niso dozorele. Ne delamo si utvar, da bi že v kratkem na način recikliranja stekla stekla proizvodnja magnetov redkih kovin. Bi pa bilo to nujno, glede na to, da celoten zeleni prehod temelji prav na teh materialih. Učinkoviti elektromotorji so motorji z magneti iz redkih rudnin, vetrne elektrarne potrebujejo stotine kilogramov redkih zemelj. Evropska unija je še pred časom imela veliko znanja na tem področju, a je ustavila razvoj, češ da gre za ekološko sporne tehnologije. In proizvodnjo magnetov iz redkih zemelj so iz Evropske unije preselili na Kitajsko," resignirano ugotavlja Čemažar.

Holding iz Železnikov sodeluje tudi v razvojnih programih za vesoljsko industrijo. "Domelovih motorjev v vesolju za zdaj ni, slovenski satelit v vesolju pa je bil testiran v Domelu, naše znanje in kompetence na področju elektromotorjev bodo našli mesto v vesolju," je nekoliko bolj optimističen Čemažar. In koliko časa bo vesolje še v lasti vseh? "Ob trenutnih močnih osebnostih posameznikov z veliko milijardami v žepu se bojim, da je tudi tam prostor že omejen. Ne delam si utvar, da je vstop v vesolje brez vstopnice še mogoč," sklene Matjaž Čemažar.